Page 70 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 70
Državljanska vednost glede na imigransko ozadje
Nekaj Nič
Izobraževalni sistem % Povprečje Povprečje %
Belgija (flamski del) 16 (1,6) 489 (7,3) 548 (3,8) 84 (1,6)
488 (5,1) 100 (0,1)
Bolgarija 0 (0,1) ^ 489 (3,0)
583 (2,9) 98 (0,3)
Čile 2 (0,3) 463 (13,4) 485 (3,3) 99 (0,2)
533 (2,4) 99 (0,1)
Kitajski Tajpej 1 (0,2) ^ 594 (2,8) 91 (0,9)
388 (3,0) 91 (0,8)
Kolumbija 1 (0,1) 395 (20,3) 550 (3,2) 97 (0,4)
580 (2,3) 91 (0,7)
Hrvaška 9 (0,9) 526 (6,7) 533 (2,2) 97 (0,5)
Danska† 9 (0,8) 533 (7,6) 495 (3,0) 89 (0,9)
521 (2,9) 96 (0,4)
Dominikanska republika 3 (0,4) 365 (8,8) 498 (2,9) 98 (0,3)
472 (2,5) 92 (0,4)
Estonija1 9 (0,7) 516 (6,2) 527 (4,3) 97 (0,4)
574 (2,3) 91 (1,4)
Finska 3 (0,5) 500 (11,2) 445 (3,4) 89 (1,1)
546 (4,2) 98 (0,3)
Italija 11 (0,9) 489 (6,9) 539 (2,5) 94 (0,5)
597 (3,0) 85 (1,0)
Latvija1 4 (0,4) 478 (7,8) 523 (0,7) 82 (1,6)
93 (0,2)
Litva 2 (0,3) 507 (8,5)
Malta 8 (0,4) 486 (6,3)
Mehika 3 (0,4) 420 (13,8)
Nizozemska† 9 (1,4) 490 (12,0)
Norveška (9)1 11 (1,1) 514 (4,2)
Peru 2 (0,3) 362 (11,8)
70 Ruska federacija 6 (0,5) 535 (7,2)
Slovenija 15 (1,0) 498 (5,7)
Švedska 1 18 (1,6) 531 (6,4)
Povprečje ICCS 2016 7 (0,2) 479 (2,2)
Izobraževalna sistema, ki nista dosegla standardov vzorčenja
Hong Kong LRK 32 (1,3) 523 (7,5) 514 (7,0) 68 (1,3)
553 (3,6) 100 (0,1)
Južna Koreja2 0 (0,1) ^
Razlika med primerjalnima skupinama je statistično značilna z p>.05.
Razlika med primerjalnima skupinama ni statistično značilna z p>.05.
^ Premajhno število učencev,dabi prikazali povprečne rezultate skupine.
Povprečja,ki so znatno večja(p>0.05),kottistavprimerjalni skupini,so označenas krepko pisavo.
() Standardne napake so navedene voklepajih.Ker so rezultati zaokroženi nanajbližje celo število,se lahko nekatere vrednosti zdijo neskladne.
(9) Izobraževalni sistem je odstopal od mednarodno opredeljene populacije,raziskavo so izvedli vvišjem razredu.
† Izobraževalni sistem je dosegel standarde vzorčenjazaštevilo sodelujočih šol šele,ko so bile vključene tudi nadomestne šole.
1 Populacijaizobraževalnegasistemapokrivaod 90 % do 95 % ciljne populacije.
2 Izobraževalni sistem je raziskavo naciljni populaciji izvedel vprvi polovici šolskegaleta.
Slika 4.4: Državljanska vednost in migrantsko ozadje učencev
Vir: Schulz et al., 2018: 69.
valnih sistemih, tudi v Sloveniji, poklic staršev povezuje z državljansko ved
nostjo učencev, prav tako dosežena višja oziroma visoka šola in število knjig
doma. Podobno povezavo najdemo tudi pri državljanski vednosti učencev in
migrantskim ozadjem ter jezikom, ki ga učenci govorijo doma. Ti dve povezavi
podrobneje prikazujemo v nadaljevanju.
Slika 4.4 kaže na povezavo med državljansko vednostjo in migrantskim
ozadjem učencev. Rezultati kažejo, da je v večini držav migrantsko ozadje učen
cev povezano z dosežki (in sicer nižjimi dosežki učencev); tako je tudi v Sloveniji.
državljanska vzgoja v sloveniji
Nekaj Nič
Izobraževalni sistem % Povprečje Povprečje %
Belgija (flamski del) 16 (1,6) 489 (7,3) 548 (3,8) 84 (1,6)
488 (5,1) 100 (0,1)
Bolgarija 0 (0,1) ^ 489 (3,0)
583 (2,9) 98 (0,3)
Čile 2 (0,3) 463 (13,4) 485 (3,3) 99 (0,2)
533 (2,4) 99 (0,1)
Kitajski Tajpej 1 (0,2) ^ 594 (2,8) 91 (0,9)
388 (3,0) 91 (0,8)
Kolumbija 1 (0,1) 395 (20,3) 550 (3,2) 97 (0,4)
580 (2,3) 91 (0,7)
Hrvaška 9 (0,9) 526 (6,7) 533 (2,2) 97 (0,5)
Danska† 9 (0,8) 533 (7,6) 495 (3,0) 89 (0,9)
521 (2,9) 96 (0,4)
Dominikanska republika 3 (0,4) 365 (8,8) 498 (2,9) 98 (0,3)
472 (2,5) 92 (0,4)
Estonija1 9 (0,7) 516 (6,2) 527 (4,3) 97 (0,4)
574 (2,3) 91 (1,4)
Finska 3 (0,5) 500 (11,2) 445 (3,4) 89 (1,1)
546 (4,2) 98 (0,3)
Italija 11 (0,9) 489 (6,9) 539 (2,5) 94 (0,5)
597 (3,0) 85 (1,0)
Latvija1 4 (0,4) 478 (7,8) 523 (0,7) 82 (1,6)
93 (0,2)
Litva 2 (0,3) 507 (8,5)
Malta 8 (0,4) 486 (6,3)
Mehika 3 (0,4) 420 (13,8)
Nizozemska† 9 (1,4) 490 (12,0)
Norveška (9)1 11 (1,1) 514 (4,2)
Peru 2 (0,3) 362 (11,8)
70 Ruska federacija 6 (0,5) 535 (7,2)
Slovenija 15 (1,0) 498 (5,7)
Švedska 1 18 (1,6) 531 (6,4)
Povprečje ICCS 2016 7 (0,2) 479 (2,2)
Izobraževalna sistema, ki nista dosegla standardov vzorčenja
Hong Kong LRK 32 (1,3) 523 (7,5) 514 (7,0) 68 (1,3)
553 (3,6) 100 (0,1)
Južna Koreja2 0 (0,1) ^
Razlika med primerjalnima skupinama je statistično značilna z p>.05.
Razlika med primerjalnima skupinama ni statistično značilna z p>.05.
^ Premajhno število učencev,dabi prikazali povprečne rezultate skupine.
Povprečja,ki so znatno večja(p>0.05),kottistavprimerjalni skupini,so označenas krepko pisavo.
() Standardne napake so navedene voklepajih.Ker so rezultati zaokroženi nanajbližje celo število,se lahko nekatere vrednosti zdijo neskladne.
(9) Izobraževalni sistem je odstopal od mednarodno opredeljene populacije,raziskavo so izvedli vvišjem razredu.
† Izobraževalni sistem je dosegel standarde vzorčenjazaštevilo sodelujočih šol šele,ko so bile vključene tudi nadomestne šole.
1 Populacijaizobraževalnegasistemapokrivaod 90 % do 95 % ciljne populacije.
2 Izobraževalni sistem je raziskavo naciljni populaciji izvedel vprvi polovici šolskegaleta.
Slika 4.4: Državljanska vednost in migrantsko ozadje učencev
Vir: Schulz et al., 2018: 69.
valnih sistemih, tudi v Sloveniji, poklic staršev povezuje z državljansko ved
nostjo učencev, prav tako dosežena višja oziroma visoka šola in število knjig
doma. Podobno povezavo najdemo tudi pri državljanski vednosti učencev in
migrantskim ozadjem ter jezikom, ki ga učenci govorijo doma. Ti dve povezavi
podrobneje prikazujemo v nadaljevanju.
Slika 4.4 kaže na povezavo med državljansko vednostjo in migrantskim
ozadjem učencev. Rezultati kažejo, da je v večini držav migrantsko ozadje učen
cev povezano z dosežki (in sicer nižjimi dosežki učencev); tako je tudi v Sloveniji.
državljanska vzgoja v sloveniji
