Page 76 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 76
Če v zvezi s tedenskim spremljanjem televizije za namene informiranja o
družbenih in političnih vprašanjih primerjamo med podatki raziskave iz 2009
in 2016, vidimo, da so se naši učenci tega posluževali pogosteje (za približno 4
%) kakor leta 2009. Rezultati tudi pokažejo, da pa so časopis v ta namen brali
redkeje kakor leta 2009 (približno 15 % manj učencev kakor leta 2009 je bralo
časopise, da bi se informirali o političnih in družbenih vprašanjih). So se pa, po
drugi strani, na tedenski ravni (vsaj enkrat na teden) več pogovarjali s starši o
tem, kaj se dogaja v drugih državah (za približno 10 % več kakor leta 2009). Kaj
pa uporaba družabnih omrežij? Za to vprašanje sicer nimamo trendovskih po
datkov, zato lahko pogledamo podatek le za leto 2016. Podatek za Slovenijo je
pokazal, da manj naših učencev uporablja družabna omrežja v povezavi s poli
tičnimi in z družbenimi vprašanji (uporaba interneta za informiranje o družbe
nih in političnih vprašanjih, komentiranje in objavljanje komentarjev ter slik na
to temo), kakor je bilo to evidentno v mednarodnem povprečju sodelujočih iz
obraževalnih sistemov.
76 Participacija učencev v državljanskih aktivnostih
na šoli
Tabela 5.2: Sodelovanje učencev v državljanskih aktivnostih na šoli
Da, Da,
sodeloval/-a sodeloval/-a Ne, nikdar
sem v zadn- sem, toda nisem
jih dvanajstih pred več kot sodeloval/-a.
mesecih. letom dni.
Volitve za predstavnika razreda ali v šolski 65,86 (1,34) 17,73 (0,94) 16,41 (0,82)
parlament. 8,39 (0,51) 15,70 (0,68) 75,91 (0,86)
Sodelovanje pri odločitvah o tem, kako se
vodi šolo.
Kandidiranje za predstavnika razreda ali za 34,89 (1,02) 24,22 (1,06) 40,89 (1,24)
šolski parlament.
Vir: Baza ICCS 2016. Opomba: standardne napake so navedene
v oklepajih.
Literatura kaže na to, da lahko demokratičnejši način upravljanja šole pri
speva k večjemu političnemu delovanju med učenci (glej npr. Mosher et al.,
1994; Pasek et al., 2008). Na podlagi analize longitudinalnih podatkov v Veli
ki Britaniji Keating in Janmaat (2015) ugotavljata, da ima participacija v šolskih
političnih aktivnostih pozitiven vpliv na državljansko delovanje v prihodnosti.
državljanska vzgoja v sloveniji
družbenih in političnih vprašanjih primerjamo med podatki raziskave iz 2009
in 2016, vidimo, da so se naši učenci tega posluževali pogosteje (za približno 4
%) kakor leta 2009. Rezultati tudi pokažejo, da pa so časopis v ta namen brali
redkeje kakor leta 2009 (približno 15 % manj učencev kakor leta 2009 je bralo
časopise, da bi se informirali o političnih in družbenih vprašanjih). So se pa, po
drugi strani, na tedenski ravni (vsaj enkrat na teden) več pogovarjali s starši o
tem, kaj se dogaja v drugih državah (za približno 10 % več kakor leta 2009). Kaj
pa uporaba družabnih omrežij? Za to vprašanje sicer nimamo trendovskih po
datkov, zato lahko pogledamo podatek le za leto 2016. Podatek za Slovenijo je
pokazal, da manj naših učencev uporablja družabna omrežja v povezavi s poli
tičnimi in z družbenimi vprašanji (uporaba interneta za informiranje o družbe
nih in političnih vprašanjih, komentiranje in objavljanje komentarjev ter slik na
to temo), kakor je bilo to evidentno v mednarodnem povprečju sodelujočih iz
obraževalnih sistemov.
76 Participacija učencev v državljanskih aktivnostih
na šoli
Tabela 5.2: Sodelovanje učencev v državljanskih aktivnostih na šoli
Da, Da,
sodeloval/-a sodeloval/-a Ne, nikdar
sem v zadn- sem, toda nisem
jih dvanajstih pred več kot sodeloval/-a.
mesecih. letom dni.
Volitve za predstavnika razreda ali v šolski 65,86 (1,34) 17,73 (0,94) 16,41 (0,82)
parlament. 8,39 (0,51) 15,70 (0,68) 75,91 (0,86)
Sodelovanje pri odločitvah o tem, kako se
vodi šolo.
Kandidiranje za predstavnika razreda ali za 34,89 (1,02) 24,22 (1,06) 40,89 (1,24)
šolski parlament.
Vir: Baza ICCS 2016. Opomba: standardne napake so navedene
v oklepajih.
Literatura kaže na to, da lahko demokratičnejši način upravljanja šole pri
speva k večjemu političnemu delovanju med učenci (glej npr. Mosher et al.,
1994; Pasek et al., 2008). Na podlagi analize longitudinalnih podatkov v Veli
ki Britaniji Keating in Janmaat (2015) ugotavljata, da ima participacija v šolskih
političnih aktivnostih pozitiven vpliv na državljansko delovanje v prihodnosti.
državljanska vzgoja v sloveniji
