Page 66 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 66
stiranja v 8. letu šolanja. Do določenih razlik prihaja tudi pri povprečni starosti
vključenih učencev, ki variira od 13,8 let do 14,9 let. Kot vidimo, so bili naši učen
ci v povprečju stari 13,8 let, podobno kakor učenci iz Italije, Malte in nenaza
dnje tudi zelo podobno kakor učenci iz Belgije (flamskega dela).
Leto šolanja je v medijskih objavah in komentarjih (v Sloveniji) pogosto tis
to, ki je deležno mnogo pozornosti, češ, učenci vendarle niso bili enako stari.
Naj na tem mestu pojasnimo, da starost učencev sama po sebi ni tako odločil
na. Na to kažejo tudi nadaljnje analize.
Regresijske analize, v katerih je bil uporabljen rezultat (kognitivne) lestvice
ICCS kot spremenljivka izida in starost učencev kot napovednik, so pokazale zani
miv vzorec povezanosti starosti učencev in kognitivnih dosežkov znotraj sodelujo
čih izobraževalnih sistemov (tako za cikel 2009 kakor za cikel 2016). In sicer, za cikel
2016 je bila v 15 od 21 izobraževalnih sistemov zaznana statistično značilna negativ
na povezanost med starostjo in državljansko vednostjo.Ta povezava v petih izobra
ževalnih sistemih ni bila signifikantna (oziroma značilna),19 le v eni državi (Norveški)
je bila povezava med starostjo in dosežkom iz državljanske vednosti statistično po
zitivna. Na ravni združenega mednarodnega vzorca je bila povezanost med sta
66 rostjo učencev znotraj izobraževalnih sistemov negativna in statistično značilna.
Visok delež sodelujočih držav z negativno povezanostjo starosti učencev in dosež
kom iz državljanske vednosti je tipični izid raziskav, ki temeljijo na vzorčenju razre
dov učencev.20 V nekaterih izobraževalnih sistemih učenci, ki jih prepoznajo kot tis
te z visokim akademskim potencialom, vstopijo v šolo mlajši in skozi leta šolanja
napredujejo hitreje, kakor ostali učenci. Na ta način prispevajo k večjemu deležu
mlajših učencev na ravni razredov. Variacije v politikah zadrževanja (ponavljanja)
in napredovanja v različnih izobraževalnih sistemih prav tako vplivajo na povezave
med starostjo in dosežki znotraj teh posameznih izobraževalnih sistemov. Te ana
lize so bile narejene na način, da se je pogledalo starost učencev znotraj posame
znih razredov – kjer imamo lahko razliko tudi do enega leta. Res je, da so bile neka
tere razlike v določenih izobraževalnih sistemih velike in statistično značilne (npr.
Belgija – flamski del, Čile, Danska, Italija, Nizozemska in Peru, vse omenjene z ne
gativno statistično značilno povezanostjo – kar pomeni, da so mlajši učenci vedeli
več, in sicer vedeli za približno 30 točk več, kar je približno 1/3 zahtevnostne ravni).21
V Sloveniji je bila ta povezanost sicer negativna, a ni bila statistično značilna. Kar
pomeni, da ne moremo reči, da sta bila starost učencev in njihov dosežek iz drža
vljanske vednosti statistično značilno povezana (določena razlika ni sistematična,
lahko je le recimo naključna). Tudi če pogledamo, pri katerih izobraževalnih siste
mih sta statistično značilno povezana in kje so ti razvrščeni na mednarodni lestvici
(upoštevaje statistično značilno negativno, pozitivno povezanost ali ne značilnost
19 To velja tudi za Slovenijo.
20 Ang. grade-based sampling.
21 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 63–64 in 214.
državljanska vzgoja v sloveniji
vključenih učencev, ki variira od 13,8 let do 14,9 let. Kot vidimo, so bili naši učen
ci v povprečju stari 13,8 let, podobno kakor učenci iz Italije, Malte in nenaza
dnje tudi zelo podobno kakor učenci iz Belgije (flamskega dela).
Leto šolanja je v medijskih objavah in komentarjih (v Sloveniji) pogosto tis
to, ki je deležno mnogo pozornosti, češ, učenci vendarle niso bili enako stari.
Naj na tem mestu pojasnimo, da starost učencev sama po sebi ni tako odločil
na. Na to kažejo tudi nadaljnje analize.
Regresijske analize, v katerih je bil uporabljen rezultat (kognitivne) lestvice
ICCS kot spremenljivka izida in starost učencev kot napovednik, so pokazale zani
miv vzorec povezanosti starosti učencev in kognitivnih dosežkov znotraj sodelujo
čih izobraževalnih sistemov (tako za cikel 2009 kakor za cikel 2016). In sicer, za cikel
2016 je bila v 15 od 21 izobraževalnih sistemov zaznana statistično značilna negativ
na povezanost med starostjo in državljansko vednostjo.Ta povezava v petih izobra
ževalnih sistemih ni bila signifikantna (oziroma značilna),19 le v eni državi (Norveški)
je bila povezava med starostjo in dosežkom iz državljanske vednosti statistično po
zitivna. Na ravni združenega mednarodnega vzorca je bila povezanost med sta
66 rostjo učencev znotraj izobraževalnih sistemov negativna in statistično značilna.
Visok delež sodelujočih držav z negativno povezanostjo starosti učencev in dosež
kom iz državljanske vednosti je tipični izid raziskav, ki temeljijo na vzorčenju razre
dov učencev.20 V nekaterih izobraževalnih sistemih učenci, ki jih prepoznajo kot tis
te z visokim akademskim potencialom, vstopijo v šolo mlajši in skozi leta šolanja
napredujejo hitreje, kakor ostali učenci. Na ta način prispevajo k večjemu deležu
mlajših učencev na ravni razredov. Variacije v politikah zadrževanja (ponavljanja)
in napredovanja v različnih izobraževalnih sistemih prav tako vplivajo na povezave
med starostjo in dosežki znotraj teh posameznih izobraževalnih sistemov. Te ana
lize so bile narejene na način, da se je pogledalo starost učencev znotraj posame
znih razredov – kjer imamo lahko razliko tudi do enega leta. Res je, da so bile neka
tere razlike v določenih izobraževalnih sistemih velike in statistično značilne (npr.
Belgija – flamski del, Čile, Danska, Italija, Nizozemska in Peru, vse omenjene z ne
gativno statistično značilno povezanostjo – kar pomeni, da so mlajši učenci vedeli
več, in sicer vedeli za približno 30 točk več, kar je približno 1/3 zahtevnostne ravni).21
V Sloveniji je bila ta povezanost sicer negativna, a ni bila statistično značilna. Kar
pomeni, da ne moremo reči, da sta bila starost učencev in njihov dosežek iz drža
vljanske vednosti statistično značilno povezana (določena razlika ni sistematična,
lahko je le recimo naključna). Tudi če pogledamo, pri katerih izobraževalnih siste
mih sta statistično značilno povezana in kje so ti razvrščeni na mednarodni lestvici
(upoštevaje statistično značilno negativno, pozitivno povezanost ali ne značilnost
19 To velja tudi za Slovenijo.
20 Ang. grade-based sampling.
21 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 63–64 in 214.
državljanska vzgoja v sloveniji
