Page 23 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13

ko kot v predhodne cikle) so bili vključeni učenci (praviloma 8. razredov), 23
pri katerih smo preverjali državljansko vednost oziroma znanje in razumeva­
nje državljanstva, pa tudi njihova stališča in pripravljenost za delovanje v po­
litičnem in širšem družbenem svetu. Vključeni so bili tudi učitelji ciljnih razre­
dov in ravnatelji vključenih šol. Na podlagi tako širokega spektra namreč lahko
spremljamo ne le državljansko vednost pri učencih, temveč zberemo vse tis­
te podatke, ki podrobneje pojasnjujejo kontekste, ki so pomembni in se pove­
zujejo z državljansko vednostjo učencev pa tudi njihovimi stališči in pripravlje­
nostjo za delovanje. Gre za kontekste domačega okolja, razreda, šole, lokalne
skupnosti. Nenazadnje, raziskavi je dodan tudi nacionalni kontekstualni vpra­
šalnik, za sodelujoče evropske države pa tudi Evropski regionalni modul.27 Pri
čemer je potrebno poudariti, da raziskava za Slovenijo ni pomembna le zaradi
obveznega predmeta, ki ga sicer imamo v tem ciljnem razredu (Domovinska in
državljanska kultura in etika), kajti sama raziskava ICCS ni vezana na posame­
zne predmete, ampak na različne pristope. Nekatere države npr. nimajo obve­
znega predmeta v ciljnem razredu, nekatere države sicer imajo podoben pred­
met, a ga poimenujejo drugače. Zato se v raziskavi zrcalijo neki širši pristopi, in
sicer to, kar učenci pridobivajo pri posameznih predmetih, kroskurikularno ali
v smislu celokupnosti delovanja šole. Skratka, gre za vsešolski pristop.

Kontekstualni in ocenjevalni okvir, raziskovalna
vprašanja, vzorčenje ICCS 2016

Kontekstualni okvir in instrumenti28

Raziskave o rezultatih državljanske vzgoje in izobraževanja morajo upošteva­
ti kontekst, v katerem poteka državljansko učenje. Mladi razvijajo svoje razu­
mevanje o svojih vlogah državljana s številnimi dejavnostmi in izkušnjami, ki
potekajo doma, v šoli, v razredu in v širši skupnosti. Kontekstualni dejavniki
vplivajo na učne rezultate državljanske vzgoje in izobraževanja (Slika 1.1). Dvo­
stranska puščica na sliki med procesi in učnimi izidi oziroma dosežki prikazu­
je recipročno razmerje. Učenci z višjo stopnjo državljanskega znanja in parti­

27 Evropski regionalni modul (v 2016 je bil izveden tudi latinskoameriški modul, v ciklu pred tem pa
še azijski modul) je bil tej mednarodni raziskavi prvič dodan v ciklu 2009. Vendar je potrebno opo­
zoriti, da smo za cikel 2016 oblikovali nekoliko drugačen regionalni modul, ki se več ne nanaša na
kognitivne dosežke učencev. Bomo pa o tem posebnem modulu več spregovorili v samostojni
publikaciji.

28 Poglavje je povzeto po mednarodnem poročilu ICCS 2016 (W. Schulz et al., Becoming Citizens in
a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Education Study 2016 International Report
(Springer Open, 2018), 6–17) in publikaciji, ki predstavi raziskovalni okvir raziskave ICCS 2016 (W.
Schulz et al., IEA International Civic and Citizenship Education Study 2016: Assessment framework (Am­
sterdam, the Netherlands: IEA, 2016), 7–61). Vendar v naši publikaciji ustrezneje uporabljamo ter­
min za sodelujoče entitete, in sicer izobraževalni sistemi in ne države. Določene države imajo na­
mreč več izobraževalnih sistemov (npr. Belgija). Pri čemer je potrebno omeniti, da v enem primeru
ne moremo govoriti niti o izobraževalnem sistemu, temveč o subregiji.

uvod v mednarodno raziskavo državljanske vzgoje in izobraževanja (iea iccs 2016)