Page 21 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 21
njanju podpore znotraj političnih gibanj na Bližnjem vzhodu in dru­ 21
god, spodbujanju ukrepov na področju podnebnih sprememb ter pri
organizaciji protestov proti varčevalnim ukrepom po globalni finančni
krizi (Kahne et al., 2014; Milner, 2010; Segerberg in Bennett, 2011).18

Vse te spremembe so se posebej odražale v konceptualnem okvirju nove­
ga cikla raziskave ICCS, tj. cikla 2016, niso pa bili to edini izzivi pri reviziji kon­
ceptualizacije raziskave.

Nekateri izzivi, ki seveda imajo vpliv na področje državljanske vzgoje in izo­
braževanja, so prav tako še vedno aktualni (in so bili tudi preverjani v prejšnjih
ciklih), npr. koncept(i) demokracije, ki je (so) intrinzično povezan(i) s pojmom dr-
žavljanstva – demokratični procesi so ponavadi odvisni od informiranosti in ak-
tivnosti (kolektivnega) državljanstva19 – v smislu neke (geografske) entitete, ki
se jih obravnava kot skupino;20 vse večja (širša, intenzivnejša – op. p.) globali-
zacija vpliva na diskusije o državljanski vzgoji in izobraževanju, kar tradicionalno
razumevanje državljanstva (povezanega z nacionalno državo) sooča z nadna­
cionalnimi koncepti (globalnega) državljanstva in novimi oblikami izkušenj z
državljanstvom čez (državne – op. p.) meje kot rezultatom migracij (Brodie,
2004; O‘Sullivan in Pashby, 2008; Reid et al., 2010; Schattle, 2012; Torres, 2002).21

Spet drugi konteksti so bili v ciklu 2016 bolj poudarjeni kot v predhodnih
ciklih (1999 in 2009). Mednje štejemo predvsem dva konteksta (Schulz et al.,
2018: 5), ki ju predstavljamo spodaj.

– Ekonomska ozaveščenost kot vidik državljanstva: ekonomska zavednost
učencev je lahko konceptualizirana kot široka osveščenost o tem, ka­
ko državljani razumejo in se ukvarjajo z ekonomskimi vprašanji in se
zato štejejo za pomemben vidik državljanske vzgoje in izobraževanja
(Citizenship Foundation, 2013; Davies, 2006, 2015; Davies et al., 2002).
Pomembnost ekonomskega zavedanja za državljansko vzgojo in izo­
braževanje se ne nanaša samo na njen pomen kot osrednji poudarek
vladne politike, temveč tudi na omejitve, ki jih gospodarske razmere

18 Ibid., 4.
19 V angleščini se za slednje ponavadi uporablja termin citizentry.
20 Večina držav zase misli, da so demokratične, a v mnogih obstaja skrb glede realnega stanja demo­

kratičnih procesov, npr. izklučevanja velikega dela populacije in erozije svoboščin (Diamond, 2015;
Kagan, 2015). Tudi v nekaterih državah z dolgo demokratično tradicijo je mogoče zaznati upad pri
državljanski participaciji, kar je še posebej značilno pri mladih (Dalton, 2002; Putnam, 2000). Med­
tem, ko sta državljanska vzgoja in izobraževanje na splošno široko priznana kot pomembno orodje
za spodbujanje demokratičnega državljanstva (Naval, Print in Veldhuis, 2002), obstajajo različni pri­
stopi k državljanski vzgoji in izobraževanju, ki so lahko odvisni od osnovnih konceptov demokraci­
je, npr. promocija osebne odgovornosti, aktivne participacije itd. V: W. Schulz et al., IEA International
Civic and Citizenship Education Study 2016: Assessment framework (Amsterdam, the Netherlands: In­
ternational Association for the Evaluation of Educational Achievement (IEA), 2016), 4.
21 W. Schulz et al., IEA International Civic and Citizenship Education Study 2016, 4.

uvod v mednarodno raziskavo državljanske vzgoje in izobraževanja (iea iccs 2016)
   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25   26