Page 21 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 21
njanju podpore znotraj političnih gibanj na Bližnjem vzhodu in dru 21
god, spodbujanju ukrepov na področju podnebnih sprememb ter pri
organizaciji protestov proti varčevalnim ukrepom po globalni finančni
krizi (Kahne et al., 2014; Milner, 2010; Segerberg in Bennett, 2011).18
Vse te spremembe so se posebej odražale v konceptualnem okvirju nove
ga cikla raziskave ICCS, tj. cikla 2016, niso pa bili to edini izzivi pri reviziji kon
ceptualizacije raziskave.
Nekateri izzivi, ki seveda imajo vpliv na področje državljanske vzgoje in izo
braževanja, so prav tako še vedno aktualni (in so bili tudi preverjani v prejšnjih
ciklih), npr. koncept(i) demokracije, ki je (so) intrinzično povezan(i) s pojmom dr-
žavljanstva – demokratični procesi so ponavadi odvisni od informiranosti in ak-
tivnosti (kolektivnega) državljanstva19 – v smislu neke (geografske) entitete, ki
se jih obravnava kot skupino;20 vse večja (širša, intenzivnejša – op. p.) globali-
zacija vpliva na diskusije o državljanski vzgoji in izobraževanju, kar tradicionalno
razumevanje državljanstva (povezanega z nacionalno državo) sooča z nadna
cionalnimi koncepti (globalnega) državljanstva in novimi oblikami izkušenj z
državljanstvom čez (državne – op. p.) meje kot rezultatom migracij (Brodie,
2004; O‘Sullivan in Pashby, 2008; Reid et al., 2010; Schattle, 2012; Torres, 2002).21
Spet drugi konteksti so bili v ciklu 2016 bolj poudarjeni kot v predhodnih
ciklih (1999 in 2009). Mednje štejemo predvsem dva konteksta (Schulz et al.,
2018: 5), ki ju predstavljamo spodaj.
– Ekonomska ozaveščenost kot vidik državljanstva: ekonomska zavednost
učencev je lahko konceptualizirana kot široka osveščenost o tem, ka
ko državljani razumejo in se ukvarjajo z ekonomskimi vprašanji in se
zato štejejo za pomemben vidik državljanske vzgoje in izobraževanja
(Citizenship Foundation, 2013; Davies, 2006, 2015; Davies et al., 2002).
Pomembnost ekonomskega zavedanja za državljansko vzgojo in izo
braževanje se ne nanaša samo na njen pomen kot osrednji poudarek
vladne politike, temveč tudi na omejitve, ki jih gospodarske razmere
18 Ibid., 4.
19 V angleščini se za slednje ponavadi uporablja termin citizentry.
20 Večina držav zase misli, da so demokratične, a v mnogih obstaja skrb glede realnega stanja demo
kratičnih procesov, npr. izklučevanja velikega dela populacije in erozije svoboščin (Diamond, 2015;
Kagan, 2015). Tudi v nekaterih državah z dolgo demokratično tradicijo je mogoče zaznati upad pri
državljanski participaciji, kar je še posebej značilno pri mladih (Dalton, 2002; Putnam, 2000). Med
tem, ko sta državljanska vzgoja in izobraževanje na splošno široko priznana kot pomembno orodje
za spodbujanje demokratičnega državljanstva (Naval, Print in Veldhuis, 2002), obstajajo različni pri
stopi k državljanski vzgoji in izobraževanju, ki so lahko odvisni od osnovnih konceptov demokraci
je, npr. promocija osebne odgovornosti, aktivne participacije itd. V: W. Schulz et al., IEA International
Civic and Citizenship Education Study 2016: Assessment framework (Amsterdam, the Netherlands: In
ternational Association for the Evaluation of Educational Achievement (IEA), 2016), 4.
21 W. Schulz et al., IEA International Civic and Citizenship Education Study 2016, 4.
uvod v mednarodno raziskavo državljanske vzgoje in izobraževanja (iea iccs 2016)
god, spodbujanju ukrepov na področju podnebnih sprememb ter pri
organizaciji protestov proti varčevalnim ukrepom po globalni finančni
krizi (Kahne et al., 2014; Milner, 2010; Segerberg in Bennett, 2011).18
Vse te spremembe so se posebej odražale v konceptualnem okvirju nove
ga cikla raziskave ICCS, tj. cikla 2016, niso pa bili to edini izzivi pri reviziji kon
ceptualizacije raziskave.
Nekateri izzivi, ki seveda imajo vpliv na področje državljanske vzgoje in izo
braževanja, so prav tako še vedno aktualni (in so bili tudi preverjani v prejšnjih
ciklih), npr. koncept(i) demokracije, ki je (so) intrinzično povezan(i) s pojmom dr-
žavljanstva – demokratični procesi so ponavadi odvisni od informiranosti in ak-
tivnosti (kolektivnega) državljanstva19 – v smislu neke (geografske) entitete, ki
se jih obravnava kot skupino;20 vse večja (širša, intenzivnejša – op. p.) globali-
zacija vpliva na diskusije o državljanski vzgoji in izobraževanju, kar tradicionalno
razumevanje državljanstva (povezanega z nacionalno državo) sooča z nadna
cionalnimi koncepti (globalnega) državljanstva in novimi oblikami izkušenj z
državljanstvom čez (državne – op. p.) meje kot rezultatom migracij (Brodie,
2004; O‘Sullivan in Pashby, 2008; Reid et al., 2010; Schattle, 2012; Torres, 2002).21
Spet drugi konteksti so bili v ciklu 2016 bolj poudarjeni kot v predhodnih
ciklih (1999 in 2009). Mednje štejemo predvsem dva konteksta (Schulz et al.,
2018: 5), ki ju predstavljamo spodaj.
– Ekonomska ozaveščenost kot vidik državljanstva: ekonomska zavednost
učencev je lahko konceptualizirana kot široka osveščenost o tem, ka
ko državljani razumejo in se ukvarjajo z ekonomskimi vprašanji in se
zato štejejo za pomemben vidik državljanske vzgoje in izobraževanja
(Citizenship Foundation, 2013; Davies, 2006, 2015; Davies et al., 2002).
Pomembnost ekonomskega zavedanja za državljansko vzgojo in izo
braževanje se ne nanaša samo na njen pomen kot osrednji poudarek
vladne politike, temveč tudi na omejitve, ki jih gospodarske razmere
18 Ibid., 4.
19 V angleščini se za slednje ponavadi uporablja termin citizentry.
20 Večina držav zase misli, da so demokratične, a v mnogih obstaja skrb glede realnega stanja demo
kratičnih procesov, npr. izklučevanja velikega dela populacije in erozije svoboščin (Diamond, 2015;
Kagan, 2015). Tudi v nekaterih državah z dolgo demokratično tradicijo je mogoče zaznati upad pri
državljanski participaciji, kar je še posebej značilno pri mladih (Dalton, 2002; Putnam, 2000). Med
tem, ko sta državljanska vzgoja in izobraževanje na splošno široko priznana kot pomembno orodje
za spodbujanje demokratičnega državljanstva (Naval, Print in Veldhuis, 2002), obstajajo različni pri
stopi k državljanski vzgoji in izobraževanju, ki so lahko odvisni od osnovnih konceptov demokraci
je, npr. promocija osebne odgovornosti, aktivne participacije itd. V: W. Schulz et al., IEA International
Civic and Citizenship Education Study 2016: Assessment framework (Amsterdam, the Netherlands: In
ternational Association for the Evaluation of Educational Achievement (IEA), 2016), 4.
21 W. Schulz et al., IEA International Civic and Citizenship Education Study 2016, 4.
uvod v mednarodno raziskavo državljanske vzgoje in izobraževanja (iea iccs 2016)