Page 19 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 19
ega vsebin ter (iii) večji poudarek na razvoju utemeljevanja in analiziranja, 19
pri čemer se še naprej osredotoča na pridobivanje znanja. ICCS 2009 je spre
jel angleški izraz »civic and citizenship education« zato, da je poudaril širjenje
koncepta, procesov in praks, ki so se na tem izobraževalnem področju pojavili
na prelomu stoletja. Mnogo držav danes raje uporablja ta izraz namesto
prejšnjega, ožjega izraza »civic education« oziroma so ga nadomestili s širšim
izrazom »citizenship education«.9 In kaj mislimo s tem, ko pravimo, da je en iz
raz širši in drugi ožji? Teoretsko lahko to razložimo z dvema koncepcijama dr
žavljanske vzgoje in izobraževanja, in sicer z njeno minimalistično in maksima
listično različico.
Minimalistično razumevanje državljanske vzgoje in izobraževanja se ome
juje na posredovanje osnovnih informacij o ustavi, zakonih, političnem sis
temu in neposredno vzgaja le nekatere državljanske vrline (npr. spoštovanje
zakonov, solidarnost v ožjem okolju, udeleževanje volitev). Maksimalistična
različica pa se osredotoča na široke definicije državljanstva, zraven prej nave
denega intenzivno razvija tudi kritično in neodvisno mišljenje, vodi v razmislek
o skupnem vrednostnem temelju družbe, pravični družbi, optimalni demokra
ciji, razvija tudi javne vrline (npr. zavzetost za reševanje problemov lastne druž
be in sveta, sodelovanje pri iskanju odgovorov na načelna vprašanja). Primarni
cilj maksimalistične koncepcije ni le informiranje, temveč uporaba teh infor
macij na način, ki bi učencem pomagal pri razumevanju in pri tem, da bi se po
večala njihova sposobnost participiranja (Justin, 2006).10
Pa vendarle, tudi konceptualizacije maksimalistične različice in umešče
nosti vsebin državljanske vzgoje in izobraževanja vanjo se spreminja, revidira,
pa tudi dodaja nove koncepte, kar se odraža tudi pri raziskavi ICCS 2016.
V zadnjih letih so specifični dogodki pri državljanski vzgoji in izobraževa
nju rezultirali v številnih izzivih, povzročili pa so tudi spremembe kontekstov,
v katerih poteka tovrstno izobraževanje. Med njimi so (Schulz et al., 2018: 1):
– Učinki globalne finančne krize med letoma 2007 in 2008 in recesija, ki je
sledila (Grant in Wilson, 2012). Globalna finančna kriza in recesija, ki
je sledila, sta imeli velik vpliv na veliko družb, kar je izpostavilo po
membnost gospodarstva (ekonomije) za socialno kohezijo in politič
no stabilnost (Chossudovsky in Marshall, 2010; Grant in Wilson, 2012;
Shahin et al., 2012).11
– Skrbi, ki jih povzroča vpliv človeka na okolje (Dringer, 2013). V svetu je
vpliv človekovih dejavnosti na okolje (zlasti na svetovno podnebje),
9 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 2–3.
10 E. Klemenčič, »Državljanska in domovinska vzgoja danes,« Pedagoška obzorja 27, št. 1/2 (2012):
116–117.
11 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 4.
uvod v mednarodno raziskavo državljanske vzgoje in izobraževanja (iea iccs 2016)
pri čemer se še naprej osredotoča na pridobivanje znanja. ICCS 2009 je spre
jel angleški izraz »civic and citizenship education« zato, da je poudaril širjenje
koncepta, procesov in praks, ki so se na tem izobraževalnem področju pojavili
na prelomu stoletja. Mnogo držav danes raje uporablja ta izraz namesto
prejšnjega, ožjega izraza »civic education« oziroma so ga nadomestili s širšim
izrazom »citizenship education«.9 In kaj mislimo s tem, ko pravimo, da je en iz
raz širši in drugi ožji? Teoretsko lahko to razložimo z dvema koncepcijama dr
žavljanske vzgoje in izobraževanja, in sicer z njeno minimalistično in maksima
listično različico.
Minimalistično razumevanje državljanske vzgoje in izobraževanja se ome
juje na posredovanje osnovnih informacij o ustavi, zakonih, političnem sis
temu in neposredno vzgaja le nekatere državljanske vrline (npr. spoštovanje
zakonov, solidarnost v ožjem okolju, udeleževanje volitev). Maksimalistična
različica pa se osredotoča na široke definicije državljanstva, zraven prej nave
denega intenzivno razvija tudi kritično in neodvisno mišljenje, vodi v razmislek
o skupnem vrednostnem temelju družbe, pravični družbi, optimalni demokra
ciji, razvija tudi javne vrline (npr. zavzetost za reševanje problemov lastne druž
be in sveta, sodelovanje pri iskanju odgovorov na načelna vprašanja). Primarni
cilj maksimalistične koncepcije ni le informiranje, temveč uporaba teh infor
macij na način, ki bi učencem pomagal pri razumevanju in pri tem, da bi se po
večala njihova sposobnost participiranja (Justin, 2006).10
Pa vendarle, tudi konceptualizacije maksimalistične različice in umešče
nosti vsebin državljanske vzgoje in izobraževanja vanjo se spreminja, revidira,
pa tudi dodaja nove koncepte, kar se odraža tudi pri raziskavi ICCS 2016.
V zadnjih letih so specifični dogodki pri državljanski vzgoji in izobraževa
nju rezultirali v številnih izzivih, povzročili pa so tudi spremembe kontekstov,
v katerih poteka tovrstno izobraževanje. Med njimi so (Schulz et al., 2018: 1):
– Učinki globalne finančne krize med letoma 2007 in 2008 in recesija, ki je
sledila (Grant in Wilson, 2012). Globalna finančna kriza in recesija, ki
je sledila, sta imeli velik vpliv na veliko družb, kar je izpostavilo po
membnost gospodarstva (ekonomije) za socialno kohezijo in politič
no stabilnost (Chossudovsky in Marshall, 2010; Grant in Wilson, 2012;
Shahin et al., 2012).11
– Skrbi, ki jih povzroča vpliv človeka na okolje (Dringer, 2013). V svetu je
vpliv človekovih dejavnosti na okolje (zlasti na svetovno podnebje),
9 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 2–3.
10 E. Klemenčič, »Državljanska in domovinska vzgoja danes,« Pedagoška obzorja 27, št. 1/2 (2012):
116–117.
11 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 4.
uvod v mednarodno raziskavo državljanske vzgoje in izobraževanja (iea iccs 2016)
