Page 22 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 22
povzročajo pri nekaterih državljanskih dejavnostih, in odgovornosti,
ki jo imajo državljani za ekonomske probleme in njihove rešitve.22
– Vloga moralnosti v državljanski vzgoji in izobraževanju: mnogo akade
mikov koncepta moralnosti in značaja vidi kot ključna za rezultate pri
programih državljanske vzgoje in izobraževanja (Althof in Berkowitz,
2006; Berkowit et al., 2008; Halstead in Pike, 2006; Oser in Veugelers,
2008). Kljub temu, da akademiki na moralno vzgojo pogosto gledajo
kot na samostojno področje izobraževanja, ga skušajo mnoge države
integrirati v svoje programe državljanske vzgoje in izobraževanja (Ain
ley et al., 2013; Veugelers, 2011).23
Spet druga področja so bila bolj poudarjena kot v zadnjem predhodnem
ciklu (tj. raziskava, ki je podatke zbirala leta 2009). Mednje štejemo (Schulz et
al., 2018: 5):
– okoljsko trajnost v državljanski vzgoji in izobraževanju: v zadnjih desetle
tjih države vedno bolj ugotavljajo, da odgovorno državljanstvo vklju
22 čuje zavedanje do okolja in njegovo dolgoročno zaščito, ki je potreb
na za prihodnji trajnostni razvoj (Dobson, 2003; Dobson in Bell, 2006;
Ferreira, 2013; Hayward, 2006).24
– socialno interakcijo v šoli: pregledi kurikulov državljanske vzgoje in izo
braževanja po državah kažejo, da je v začetku 21. stoletja veliko držav
poudarilo neformalne vidike državljanskega učenja s sodelovanjem
in z angažiranjem ali družbeno interakcijo v svojih šolah (Ainley et al.,
2013; Eurydice, 2005; Schulz et al., 2010). Znanstveniki prav tako prizna
vajo vlogo socialnega učenja znotraj šol (Dijkstra in De la Motte, 2014;
Durlak et al., 2011; Scheerens, 2011).25
– uporabo socialnih medijev za državljansko angažiranje: raziskave še
naprej poudarjajo vedno večji pomen socialnih medijev na drža
vljanstvo in dokazujejo, kako ti mediji vplivajo na vključevanje mla
dih v družbo (Anduiza et al., 2012; Bachen et al., 2008; Banaji in Buckin
gham, 2013; Kahne et al., 2011).26
Znotraj tega širokega konteksta, oziroma kontekstov, je bil glavni cilj Med
narodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2016), raziska-
ti načine, na katere sodelujoče države (oziroma sodelujoči izobraževalni siste-
mi) pripravljajo mlade na prevzemanje vloge državljanov. V raziskavo cikla 2016
22 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 5.
23 Ibid.
24 Ibid.
25 Ibid.
26 Ibid.
državljanska vzgoja v sloveniji
ki jo imajo državljani za ekonomske probleme in njihove rešitve.22
– Vloga moralnosti v državljanski vzgoji in izobraževanju: mnogo akade
mikov koncepta moralnosti in značaja vidi kot ključna za rezultate pri
programih državljanske vzgoje in izobraževanja (Althof in Berkowitz,
2006; Berkowit et al., 2008; Halstead in Pike, 2006; Oser in Veugelers,
2008). Kljub temu, da akademiki na moralno vzgojo pogosto gledajo
kot na samostojno področje izobraževanja, ga skušajo mnoge države
integrirati v svoje programe državljanske vzgoje in izobraževanja (Ain
ley et al., 2013; Veugelers, 2011).23
Spet druga področja so bila bolj poudarjena kot v zadnjem predhodnem
ciklu (tj. raziskava, ki je podatke zbirala leta 2009). Mednje štejemo (Schulz et
al., 2018: 5):
– okoljsko trajnost v državljanski vzgoji in izobraževanju: v zadnjih desetle
tjih države vedno bolj ugotavljajo, da odgovorno državljanstvo vklju
22 čuje zavedanje do okolja in njegovo dolgoročno zaščito, ki je potreb
na za prihodnji trajnostni razvoj (Dobson, 2003; Dobson in Bell, 2006;
Ferreira, 2013; Hayward, 2006).24
– socialno interakcijo v šoli: pregledi kurikulov državljanske vzgoje in izo
braževanja po državah kažejo, da je v začetku 21. stoletja veliko držav
poudarilo neformalne vidike državljanskega učenja s sodelovanjem
in z angažiranjem ali družbeno interakcijo v svojih šolah (Ainley et al.,
2013; Eurydice, 2005; Schulz et al., 2010). Znanstveniki prav tako prizna
vajo vlogo socialnega učenja znotraj šol (Dijkstra in De la Motte, 2014;
Durlak et al., 2011; Scheerens, 2011).25
– uporabo socialnih medijev za državljansko angažiranje: raziskave še
naprej poudarjajo vedno večji pomen socialnih medijev na drža
vljanstvo in dokazujejo, kako ti mediji vplivajo na vključevanje mla
dih v družbo (Anduiza et al., 2012; Bachen et al., 2008; Banaji in Buckin
gham, 2013; Kahne et al., 2011).26
Znotraj tega širokega konteksta, oziroma kontekstov, je bil glavni cilj Med
narodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2016), raziska-
ti načine, na katere sodelujoče države (oziroma sodelujoči izobraževalni siste-
mi) pripravljajo mlade na prevzemanje vloge državljanov. V raziskavo cikla 2016
22 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 5.
23 Ibid.
24 Ibid.
25 Ibid.
26 Ibid.
državljanska vzgoja v sloveniji
