Page 20 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 20
pa tudi skrb za dolgoročno trajnost razvoja, vse bolj postalo ključno
vprašanje v razpravah o prihodnjem političnem, družbenem in gospo
darskem razvoju (Dringer, 2013; Edenhofer et al., 2014). V mnogih druž
bah se ozaveščanje o okolju in njegovi dolgoročni zaščiti zdaj šteje za
sestavni del odgovornega državljanstva in zato vpliva na razvoj drža
vljanskih kurikulov (Lotz-Sisitka et al., 2013).12
– Prizadevanja za zagotavljanje usklajenih odnosov v šolskih skupnostih
(Mickelson in Nkomo, 2012). V mnogih državah je čedalje večja skrb,
kako zagotoviti mirno sožitje v šolskih skupnostih. Zlorabljanje in
nadlegovanje13 učencev (nadlegovanje med učenci, pogosto naperje
no proti družbenim manjšinam) je postalo posebno pomembno pri
razpravah o šolah in učnih okoljih. Med različnimi izobraževalnimi sis
temi državljanska vzgoja in izobraževanje vključuje cilje, usmerjene v
spodbujanje vključevanja učencev v šolsko skupnost (Fredericks et al.,
2004; Willms et al., 2009), spodbujanje mirne koeksistence in zagota
vljanje mehanizmov za mirno razrešitev konfliktov učencev (Johnson
in Johnson, 1996; Mickelson in Nkomo, 2012).14
20 – Gibanja velikega števila beguncev iz držav Srednjega vzhoda v druge dr-
žave (večinoma v evropske), migracije na splošno (Schachner et al., 2016).
Veliko število beguncev iz regije Srednjega vzhoda, namenjenih v dru
ge države (večinoma evropske), pa tudi stalne migracije (med država
mi Evrope in po svetu) so povečali potrebo po integraciji ljudi različnih
ozadij v družbo. V tem kontekstu imajo šole in politike ter prakse po
učevanja posledice na življenja učencev z migrantskim ozadjem (Ban
ks in Banks, 2009).15 Paradigma na tem področju ima dve perspekti
vi: poudarjanje enakosti in vključenosti in poudarjanje pomembnosti
razlik (Ely in Thomas, 2001). Čeprav se zdi, da šole in sistemi združujejo
elemente obeh pristopov, kaže, da poudarjanje raznolikosti spodbuja
motivacijo in pripadnost šoli (Schachner et al., 2016).16
– Povečana uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) za na-
mene državljanske participacije (Kahne et al., 2014).17 Nenehni razvoj in
formacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je povečal uporabo
teh orodij pri državljanski participaciji. Ta razvoj še posebej velja za so
cialne medije, ki so imeli pomembno vlogo pri vzpostavljanju in ohra
12 Ibid.
13 Ustreznica za angleški termin bullying.
14 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 4.
15 Več o tem glej v E. Klemenčič in U. Štremfel, Nacionalna in mednarodna perspektiva izobraževanja za
državljanstvo v multikulturni družbi (Ljubljana: ZRC SAZU, 2011).
16 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 4.
17 Ibid., 1.
državljanska vzgoja v sloveniji
vprašanje v razpravah o prihodnjem političnem, družbenem in gospo
darskem razvoju (Dringer, 2013; Edenhofer et al., 2014). V mnogih druž
bah se ozaveščanje o okolju in njegovi dolgoročni zaščiti zdaj šteje za
sestavni del odgovornega državljanstva in zato vpliva na razvoj drža
vljanskih kurikulov (Lotz-Sisitka et al., 2013).12
– Prizadevanja za zagotavljanje usklajenih odnosov v šolskih skupnostih
(Mickelson in Nkomo, 2012). V mnogih državah je čedalje večja skrb,
kako zagotoviti mirno sožitje v šolskih skupnostih. Zlorabljanje in
nadlegovanje13 učencev (nadlegovanje med učenci, pogosto naperje
no proti družbenim manjšinam) je postalo posebno pomembno pri
razpravah o šolah in učnih okoljih. Med različnimi izobraževalnimi sis
temi državljanska vzgoja in izobraževanje vključuje cilje, usmerjene v
spodbujanje vključevanja učencev v šolsko skupnost (Fredericks et al.,
2004; Willms et al., 2009), spodbujanje mirne koeksistence in zagota
vljanje mehanizmov za mirno razrešitev konfliktov učencev (Johnson
in Johnson, 1996; Mickelson in Nkomo, 2012).14
20 – Gibanja velikega števila beguncev iz držav Srednjega vzhoda v druge dr-
žave (večinoma v evropske), migracije na splošno (Schachner et al., 2016).
Veliko število beguncev iz regije Srednjega vzhoda, namenjenih v dru
ge države (večinoma evropske), pa tudi stalne migracije (med država
mi Evrope in po svetu) so povečali potrebo po integraciji ljudi različnih
ozadij v družbo. V tem kontekstu imajo šole in politike ter prakse po
učevanja posledice na življenja učencev z migrantskim ozadjem (Ban
ks in Banks, 2009).15 Paradigma na tem področju ima dve perspekti
vi: poudarjanje enakosti in vključenosti in poudarjanje pomembnosti
razlik (Ely in Thomas, 2001). Čeprav se zdi, da šole in sistemi združujejo
elemente obeh pristopov, kaže, da poudarjanje raznolikosti spodbuja
motivacijo in pripadnost šoli (Schachner et al., 2016).16
– Povečana uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) za na-
mene državljanske participacije (Kahne et al., 2014).17 Nenehni razvoj in
formacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je povečal uporabo
teh orodij pri državljanski participaciji. Ta razvoj še posebej velja za so
cialne medije, ki so imeli pomembno vlogo pri vzpostavljanju in ohra
12 Ibid.
13 Ustreznica za angleški termin bullying.
14 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 4.
15 Več o tem glej v E. Klemenčič in U. Štremfel, Nacionalna in mednarodna perspektiva izobraževanja za
državljanstvo v multikulturni družbi (Ljubljana: ZRC SAZU, 2011).
16 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 4.
17 Ibid., 1.
državljanska vzgoja v sloveniji
