Page 17 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 17
Koncepti, na katerih temelji državljanska vzgoja in izobraževanje, so obi 17
čajno sovpadali s pojmom nacionalne države, pa vendar procesi, kot so usta
novitev nadnacionalnih organizacij (npr. Evropska unija), povečanje čezmejnih
migracij in pritiski globalizacije, predstavljajo izziv za tradicionalno razumeva
nje državljanstva ter spodbujajo razvoj konceptov globalnega državljanstva
(Brodie, 2004; O‘Sullivan in Pashby, 2008; Reid et al., 2010; Schattle, 2012; Veuge
lers, 2011). Kljub tem izzivom se zdi, da pojem nacionalne države še vedno pre
vladuje v učnih načrtih državljanske vzgoje in izobraževanja (Kennedy, 2012).6
Teoretična izhodišča ICCS 2016
Kako družbeni dejavniki vplivajo na razvoj mednarodnih raziskav znanja, je
vidno tudi iz zgodovine razvoja mednarodne raziskave o državljanski vzgoji.
Prva mednarodna raziskava IEA na področju študija državljanske vzgoje je bi
la izvedena kot del t. i. Študije šestih predmetov (ang. Six-subject study), s po
datki, zbranimi v letu 1971. Torney-Purta in Schwille ugotavljata, da v obdobju
konec 70. let do poznih 80. let državljanska vzgoja ni bila v središču zanimanja
organizacije IEA, nato sledi preobrat. Leta 1988 je bilo izvedeno NAEP (nacio
nalno merjenje znanja v ZDA), ki je testiralo državljansko vedenje v 4., 8. in 12.
razredu, sekundarne analize katerega so pokazale, da takratna edukacija tega
področja ni prinesla želenih učinkov. Podobni pozivi glede učinkovitosti drža
vljanske vzgoje in ravni participacije mladih so prihajali tudi iz drugih držav,
denimo Avstralije in Anglije. Najvplivnejši politični dogodek tistega časa je bil
padec Berlinskega zidu in kolaps komunizma v Centralni in Vzhodni Evropi. S
tem povezano vprašanje je bilo, kako so edukacijski sistemi nekdanjih vzhod
noblokovskih držav pripravljeni na mladim namenjeno poučevanje demokra
cije. Svet Evrope in druge organizacije so v tistem času začele sklicevati sestan
ke, na katere so sočasno vabile vzhodnoevropske in zahodnoevropske učitelje.
Leta 1993 je Torney-Purta pripravila predlog mednarodne raziskave državljan
ske vzgoje, ki so ga, po pričevanju avtorice, predlagali nekateri predstavniki
vzhodnoevropskih držav (držav, ki so sicer že sodelovale v raziskavah IEA na
področju matematike ali bralne pismenosti). Kajti zaznali so relevantnost kom
parativne metodologije za temo, ki je bila takrat visoko na njihovi agendi – tj.
potreba vedeti, kako bodo naslednje generacije pripravljene na demokracijo.
Zniževanje ravni političnega interesa in participacije med mladimi pa je mo
tiviralo nekatere predstavnike zahodnoevropskih držav v IEA, da so prav tako
podprli predlog te raziskave (Torney-Purta in Schwille, 2011: 100–103).7
6 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 1.
7 E. Klemenčič, »Mednarodne raziskave znanja in (nacionalno) oblikovanje politik : era delovanja Pe
dagoškega inštituta,« Šolsko polje 26, št. 3/4 (2015): 74–75.
uvod v mednarodno raziskavo državljanske vzgoje in izobraževanja (iea iccs 2016)
čajno sovpadali s pojmom nacionalne države, pa vendar procesi, kot so usta
novitev nadnacionalnih organizacij (npr. Evropska unija), povečanje čezmejnih
migracij in pritiski globalizacije, predstavljajo izziv za tradicionalno razumeva
nje državljanstva ter spodbujajo razvoj konceptov globalnega državljanstva
(Brodie, 2004; O‘Sullivan in Pashby, 2008; Reid et al., 2010; Schattle, 2012; Veuge
lers, 2011). Kljub tem izzivom se zdi, da pojem nacionalne države še vedno pre
vladuje v učnih načrtih državljanske vzgoje in izobraževanja (Kennedy, 2012).6
Teoretična izhodišča ICCS 2016
Kako družbeni dejavniki vplivajo na razvoj mednarodnih raziskav znanja, je
vidno tudi iz zgodovine razvoja mednarodne raziskave o državljanski vzgoji.
Prva mednarodna raziskava IEA na področju študija državljanske vzgoje je bi
la izvedena kot del t. i. Študije šestih predmetov (ang. Six-subject study), s po
datki, zbranimi v letu 1971. Torney-Purta in Schwille ugotavljata, da v obdobju
konec 70. let do poznih 80. let državljanska vzgoja ni bila v središču zanimanja
organizacije IEA, nato sledi preobrat. Leta 1988 je bilo izvedeno NAEP (nacio
nalno merjenje znanja v ZDA), ki je testiralo državljansko vedenje v 4., 8. in 12.
razredu, sekundarne analize katerega so pokazale, da takratna edukacija tega
področja ni prinesla želenih učinkov. Podobni pozivi glede učinkovitosti drža
vljanske vzgoje in ravni participacije mladih so prihajali tudi iz drugih držav,
denimo Avstralije in Anglije. Najvplivnejši politični dogodek tistega časa je bil
padec Berlinskega zidu in kolaps komunizma v Centralni in Vzhodni Evropi. S
tem povezano vprašanje je bilo, kako so edukacijski sistemi nekdanjih vzhod
noblokovskih držav pripravljeni na mladim namenjeno poučevanje demokra
cije. Svet Evrope in druge organizacije so v tistem času začele sklicevati sestan
ke, na katere so sočasno vabile vzhodnoevropske in zahodnoevropske učitelje.
Leta 1993 je Torney-Purta pripravila predlog mednarodne raziskave državljan
ske vzgoje, ki so ga, po pričevanju avtorice, predlagali nekateri predstavniki
vzhodnoevropskih držav (držav, ki so sicer že sodelovale v raziskavah IEA na
področju matematike ali bralne pismenosti). Kajti zaznali so relevantnost kom
parativne metodologije za temo, ki je bila takrat visoko na njihovi agendi – tj.
potreba vedeti, kako bodo naslednje generacije pripravljene na demokracijo.
Zniževanje ravni političnega interesa in participacije med mladimi pa je mo
tiviralo nekatere predstavnike zahodnoevropskih držav v IEA, da so prav tako
podprli predlog te raziskave (Torney-Purta in Schwille, 2011: 100–103).7
6 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 1.
7 E. Klemenčič, »Mednarodne raziskave znanja in (nacionalno) oblikovanje politik : era delovanja Pe
dagoškega inštituta,« Šolsko polje 26, št. 3/4 (2015): 74–75.
uvod v mednarodno raziskavo državljanske vzgoje in izobraževanja (iea iccs 2016)
