Page 16 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 16
braževanje mladih pomembna? Kaj nam pri tem ponuja Mednarodna raziska
va državljanske vzgoje in izobraževanja (tudi cikel 2016), v zajeme katere je bi
la vključena tudi Slovenija?
Namen državljanske vzgoje in izobraževanja2 je mladim zagotoviti znanje,
dispozicije in razumevanje, ki jim omogoča državljansko participacijo v druž
bi.3 Njen cilj je podpora razumevanju in vključevanju v družbena načela ter
institucije, razvijanje in uporaba kritične presoje, pa tudi, da se mladi nauči
jo in spoštujejo državljanske pravice in odgovornosti. Ti atributi so ključnega
pomena za pravilno delovanje demokracije, kjer državljani namesto pasivne
ga opazovanja aktivno sodelujejo pri odločanju, upravljanju in spremembah.
Priznanje bistvenega razmerja med izobraževanjem in demokracijo ima dol
go tradicijo v literaturi o izobraževalnih politikah in praksah (glej npr. Dewey,
1916), medtem ko primerjalne raziskave potrjujejo, da je državljanska vzgoja in
izobraževanje v mnogih državah vključena v nacionalne kurikule (Ainley et al.,
2013; Cox, 2010; Eurydice, 2005).4 Temu pritrjuje tudi zadnja Eurydicova študija
o državljanski vzgoji in izobraževanju, ki prav tako izpostavi različno organizi
16 ranost tega področja v različnih izobraževalnih sistemih (2017; 2018). Med ak
tivnimi mednarodnimi organizacijami na tem področju (osmišljanju državljan
ske vzgoje in izobraževanja za uspešnejše sobivanje v svetu hitrih sprememb)
bi veljajo omeniti vsaj še Svet Evrope in Unesco. Da raziskava ni pomembna le
za razvoj izobraževalnih sistemov sodelujočih držav, temveč mnogo širše – za
razvoj evropskih družb5 –, priča tudi dejstvo, da je Evropska komisija sofinan
cirala velik del mednarodnih stroškov te raziskave za sodelujoče izobraževalne
sisteme v EU in širši Evropi.
2 V publikaciji namenoma uporabljamo oba termina, tako vzgojo kakor izobraževanje. Slednje je na
mreč (v Sloveniji) pogosto v središču ideoloških debat, zato se tovrstni tematizaciji področja želimo
izogniti.
3 Tudi pri pojmu participacija imamo različna razumevanja. Rečemo lahko, da je sam pojem partici
pacije družbeno relacijski. Vedno se veže na neko določeno družbeno stanje oziroma entiteto; se
pravi, da so pri tem zelo pomembni konteksti. Prav zaradi tega ima različne pomene – vse tja od vsa
kodnevne uporabe pojma (ki ga v slovenščini najpogosteje prevajamo kar v sodelovanje in v tem
smislu tudi uporabljamo) pa do filozofskih, religijskih in političnih kontekstov. Osnovna problema
tika torej ni povezana zgolj s prevodom v slovenski jezik, temveč bolj z dosledno uporabo pojma
participacija v različnih kontekstih. Že ko imamo opravka z drugimi družboslovnimi pojmi, ki se po
vezujejo s pojmom participacija, imamo pogosto različna razumevanja le-teh. Tako, recimo, že o sa
mi družbi govorimo v širšem in ožjem pomenu, o politiki, državljanstvu, religiji, kulturi, demokraciji,
pravzaprav o vsem. V tem delu skušamo termin participacija tako tudi uporabljati. Povezuje se na
mreč tako s politično kot z družbeno pismenostjo. In ker politično pismenost na nivoju obveznega
izobraževanja razumemo prav v kontekstu družbenega ter kot proces in cilj (ko npr. učenci sode
lujejo pri izboru predstavnika razreda, to lahko tudi v slovenskem jeziku poimenujemo participaci
ja, ravno zaradi tega, ker gre za proces učenja – njihovo participacijo v tem primeru razumemo kot
učenje (proces) prihodnje družbene, pa tudi politične participacije). E. Klemenčič, »Participacija,« v
Osnovni pojmi in dileme državljanske vzgoje, I. Bijuklič et al. (Ljubljana: i2 d.o.o., 2014a), 131–136.
4 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 1.
5 Slednje je namenoma naslovljeno v množini – če sprejmemo predpostavko, da so si te družbe ven
darle različne.
državljanska vzgoja v sloveniji
va državljanske vzgoje in izobraževanja (tudi cikel 2016), v zajeme katere je bi
la vključena tudi Slovenija?
Namen državljanske vzgoje in izobraževanja2 je mladim zagotoviti znanje,
dispozicije in razumevanje, ki jim omogoča državljansko participacijo v druž
bi.3 Njen cilj je podpora razumevanju in vključevanju v družbena načela ter
institucije, razvijanje in uporaba kritične presoje, pa tudi, da se mladi nauči
jo in spoštujejo državljanske pravice in odgovornosti. Ti atributi so ključnega
pomena za pravilno delovanje demokracije, kjer državljani namesto pasivne
ga opazovanja aktivno sodelujejo pri odločanju, upravljanju in spremembah.
Priznanje bistvenega razmerja med izobraževanjem in demokracijo ima dol
go tradicijo v literaturi o izobraževalnih politikah in praksah (glej npr. Dewey,
1916), medtem ko primerjalne raziskave potrjujejo, da je državljanska vzgoja in
izobraževanje v mnogih državah vključena v nacionalne kurikule (Ainley et al.,
2013; Cox, 2010; Eurydice, 2005).4 Temu pritrjuje tudi zadnja Eurydicova študija
o državljanski vzgoji in izobraževanju, ki prav tako izpostavi različno organizi
16 ranost tega področja v različnih izobraževalnih sistemih (2017; 2018). Med ak
tivnimi mednarodnimi organizacijami na tem področju (osmišljanju državljan
ske vzgoje in izobraževanja za uspešnejše sobivanje v svetu hitrih sprememb)
bi veljajo omeniti vsaj še Svet Evrope in Unesco. Da raziskava ni pomembna le
za razvoj izobraževalnih sistemov sodelujočih držav, temveč mnogo širše – za
razvoj evropskih družb5 –, priča tudi dejstvo, da je Evropska komisija sofinan
cirala velik del mednarodnih stroškov te raziskave za sodelujoče izobraževalne
sisteme v EU in širši Evropi.
2 V publikaciji namenoma uporabljamo oba termina, tako vzgojo kakor izobraževanje. Slednje je na
mreč (v Sloveniji) pogosto v središču ideoloških debat, zato se tovrstni tematizaciji področja želimo
izogniti.
3 Tudi pri pojmu participacija imamo različna razumevanja. Rečemo lahko, da je sam pojem partici
pacije družbeno relacijski. Vedno se veže na neko določeno družbeno stanje oziroma entiteto; se
pravi, da so pri tem zelo pomembni konteksti. Prav zaradi tega ima različne pomene – vse tja od vsa
kodnevne uporabe pojma (ki ga v slovenščini najpogosteje prevajamo kar v sodelovanje in v tem
smislu tudi uporabljamo) pa do filozofskih, religijskih in političnih kontekstov. Osnovna problema
tika torej ni povezana zgolj s prevodom v slovenski jezik, temveč bolj z dosledno uporabo pojma
participacija v različnih kontekstih. Že ko imamo opravka z drugimi družboslovnimi pojmi, ki se po
vezujejo s pojmom participacija, imamo pogosto različna razumevanja le-teh. Tako, recimo, že o sa
mi družbi govorimo v širšem in ožjem pomenu, o politiki, državljanstvu, religiji, kulturi, demokraciji,
pravzaprav o vsem. V tem delu skušamo termin participacija tako tudi uporabljati. Povezuje se na
mreč tako s politično kot z družbeno pismenostjo. In ker politično pismenost na nivoju obveznega
izobraževanja razumemo prav v kontekstu družbenega ter kot proces in cilj (ko npr. učenci sode
lujejo pri izboru predstavnika razreda, to lahko tudi v slovenskem jeziku poimenujemo participaci
ja, ravno zaradi tega, ker gre za proces učenja – njihovo participacijo v tem primeru razumemo kot
učenje (proces) prihodnje družbene, pa tudi politične participacije). E. Klemenčič, »Participacija,« v
Osnovni pojmi in dileme državljanske vzgoje, I. Bijuklič et al. (Ljubljana: i2 d.o.o., 2014a), 131–136.
4 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 1.
5 Slednje je namenoma naslovljeno v množini – če sprejmemo predpostavko, da so si te družbe ven
darle različne.
državljanska vzgoja v sloveniji
