Page 15 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 15
vod v Mednarodno 15
raziskavo državljanske vzgoje
in izobraževanja (IEA ICCS 2016)
V današnjem globaliziranem svetu, ki ga poleg hitrih in nenehnih sprememb
zaznamujeta tudi večanje politične participacije in zmanjšanje socialne kohe
zivnosti ter skupnih vrednot multikulturnih družb, je postala potreba po is
kanju možnih odgovorov na povečanje aktivnega državljanstva posebej po
membna (Klemenčič in Štremfel, 2011: 9).
V literaturi, ki povzema raziskave na področju aktivnega državljanstva in ki
se osredinja na njegove individualne karakteristike, zasledimo naslednje karak
teristike (Mascherini et. al., 2009): a) starost – mladi sodelujejo manj (Putnam,
2000); b) spol – ni pomemben (Norris, 2002); c) izobraževanje je na individual
ni ravni zelo pomembna karakteristika (Dee, 2004; Galston, 2001); d) prihodki
– tisti, katerih prihodki so višji, so bolj naklonjeni sodelovanju v družbi (Verba
et al., 1995); e) med pogosto navajanimi viri za učenje aktivnega državljanstva
je tudi družina. Politična socializacija, ki poteka od zgodnjega otroštva dalje
ter vključuje identifikacijo in prenos vrednot, je obravnavana kot pomemben
element pri razvoju aktivnega državljanstva (Kahne in Sporte, 2008; Lauglo in
Øia, 2002; Mascherini et al., 2009: 8).1 Kot bomo videli tudi v nadaljevanju tega
besedila, nekatere karakteristike učencev vendarle postajajo pomembne, ta
ko je npr. s spolom učencev oziroma učenk. Raziskave, ki jih omenjamo zgo
raj, sicer niso vezane na ciljno populacijo ICCS 2016, vendar dajejo vpogled v
pomembne karakteristike in povezave med različnimi dejavniki državljanske
vednosti, razvojem stališč in pripravljenostjo za sodelovanje v družbenem ter
političnem življenju, nenazadnje so to pomembne individualne karakteristike
za spodbujanje aktivnega državljanstva. In zakaj je državljanska vzgoja in izo
1 E. Klemenčič, »Spodbujanje državljanske vednosti – pot k aktivnemu državljanstvu,« v Učna (ne)us-
pešnost: pogledi, pristopi in izzivi, ur. U. Štremfel (Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014b), 233.
raziskavo državljanske vzgoje
in izobraževanja (IEA ICCS 2016)
V današnjem globaliziranem svetu, ki ga poleg hitrih in nenehnih sprememb
zaznamujeta tudi večanje politične participacije in zmanjšanje socialne kohe
zivnosti ter skupnih vrednot multikulturnih družb, je postala potreba po is
kanju možnih odgovorov na povečanje aktivnega državljanstva posebej po
membna (Klemenčič in Štremfel, 2011: 9).
V literaturi, ki povzema raziskave na področju aktivnega državljanstva in ki
se osredinja na njegove individualne karakteristike, zasledimo naslednje karak
teristike (Mascherini et. al., 2009): a) starost – mladi sodelujejo manj (Putnam,
2000); b) spol – ni pomemben (Norris, 2002); c) izobraževanje je na individual
ni ravni zelo pomembna karakteristika (Dee, 2004; Galston, 2001); d) prihodki
– tisti, katerih prihodki so višji, so bolj naklonjeni sodelovanju v družbi (Verba
et al., 1995); e) med pogosto navajanimi viri za učenje aktivnega državljanstva
je tudi družina. Politična socializacija, ki poteka od zgodnjega otroštva dalje
ter vključuje identifikacijo in prenos vrednot, je obravnavana kot pomemben
element pri razvoju aktivnega državljanstva (Kahne in Sporte, 2008; Lauglo in
Øia, 2002; Mascherini et al., 2009: 8).1 Kot bomo videli tudi v nadaljevanju tega
besedila, nekatere karakteristike učencev vendarle postajajo pomembne, ta
ko je npr. s spolom učencev oziroma učenk. Raziskave, ki jih omenjamo zgo
raj, sicer niso vezane na ciljno populacijo ICCS 2016, vendar dajejo vpogled v
pomembne karakteristike in povezave med različnimi dejavniki državljanske
vednosti, razvojem stališč in pripravljenostjo za sodelovanje v družbenem ter
političnem življenju, nenazadnje so to pomembne individualne karakteristike
za spodbujanje aktivnega državljanstva. In zakaj je državljanska vzgoja in izo
1 E. Klemenčič, »Spodbujanje državljanske vednosti – pot k aktivnemu državljanstvu,« v Učna (ne)us-
pešnost: pogledi, pristopi in izzivi, ur. U. Štremfel (Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014b), 233.
