Page 197 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 5-6: Civic, citizenship and rhetorical education in a rapidly changing world, eds. Janja Žmavc and Plamen Mirazchiyski
P. 197
povzetki ■ abstracts

botizacije najbolj potrebovali, torej kritično razmišljanje, ustvarjalnost in
povezovanje/razpravljanje z drugimi. Na podlagi novega okvira in progra-
ma – v njem odzvanja starodavni pogled na retoriko kot univerzalno zna-
nost javnega življenja – želimo s pričujočim besedilom prispevati k preno-
vi poučevanja retorične pismenosti.
Ključne besede: retorična občutljivost, družbeno vedenje, kritično mišljen-
je, ustvarjalnost, debata
Igor Ž. Žagar

SLOVENIAN EXPERIENCE WITH RHETORIC IN PRIMARY
SCHOOLS
In the 2000/01 school year, the Republic of Slovenia introduced Rhetoric
as a compulsory elective subject in Slovenian primary schools (compulso-
ry elective meaning that all primary schools – more than 400 in Slovenia
– have to offer it to their pupils). The author of this paper was the main au-
thor of the syllabus and the editor of the textbook. The aim of this paper
is to explain how the syllabus was structured, and why and how the in-ser-
vice training was performed (since there was no “official” higher educa-
tion programme for future teachers of rhetoric), how the teaching took
place, what worked and what didn’t, where and what were the problems
for the pupils as well as for the teachers. These findings now serve as the
basis for the revision of the syllabus, as well as for the introduction of rhet-
oric into secondary schools.
Key words: rhetoric, argumentation, teaching of rhetoric, didactics, Slove-
nian primary schools, syllabus, compulsory elective.
SLOVENSKA IZKUŠNJA Z RETORIKO V OSNOVNI ŠOLI
V šolskem letu 2000/01 je Republika Slovenija v osnovne šole uvedla Re-
toriko kot obvezni izbirni predmet (pri čemer »obvezni izbirni predmet«
pomeni, da ga morajo vse osnovne šole – v Sloveniji jih je preko 400 – po-
nuditi svojim učencem in učenkam). Avtor tega članka je bil glavni avtor
učnega načrta in urednik učbenika. Namen tega članka je razložiti, kako
in zakaj je bil strukturiran učni načrt, kako je potekalo interno usposa-
bljanje (glede na to, da ni bilo na voljo nobenega visokošolskega programa
za prihodnje učitelje in učiteljice retorike), kako je potekalo poučevanje,
kaj je »delovalo« in kaj ne, kje in kaj so bili največji problemi za učen-
ce in učenke, kakor tudi za učitelje in učiteljice. Te ugotovitve zdaj služi-
jo kot osnova za revizijo učnega načrta, kakor tudi za vpeljavo retorike v
srednje šole.
Ključne besede: retorika, argumentacija, poučevanje retorike, didaktika,
slovenske osnovne šole, učni načrt, obvezno izbirno.

195
   192   193   194   195   196   197   198   199   200   201   202