Page 263 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 263
povzetki
splošno zdravje, telesna samopodoba). Zaradi pomena za šolsko prakso
smo dodali še četrti model – izkušnje v šoli (učna samopodoba, zunanja
motivacija, šolska klima, šolska pripadnost, nasilje, cilji). Zaradi pomem-
bne povezanosti socialno-ekonomskega in kulturnega statusa s pismenos-
tjo je bil ta kot kontrolna spremenljivka dodan v vse modele. Za vse tri pis-
menosti (bralno, matematično in naravoslovno) smo ugotovili nekatere
skupne napovednike. In sicer smo ugotovili, da empatija, pozitivna učna
samopodoba in pozitivna šolska klima napovedujejo višje ravni pismenos-
ti, medtem ko bolj pogosto prosocialno vedenje, izpostavljenost nasilju in
močnejša povezanost s sosesko napovedujejo nižje ravni pismenosti. Od
telesnih pokazateljev boljša prehrana in pozni odhod v posteljo napovedu-
je višje ravni pismenosti. Prispevku je dodan pomen ugotovitev za znanost
in prakso.
Ključne besede: blagostanje, pismenost, PISA, šola
Valerija Vendramin in Mojca Štraus
Enakost med spoloma kot dejavnik blagostanja?
PISA 2015 in razlike med spoloma
V prispevku izhajava iz pojma blagostanja kot večdimenzionalnega kon-
cepta, ki ga tu raziskujeva pretežno na polju izobraževanja – razumeva ga
kot nekaj, kar presega izobraževalne dosežke in materialno dimenzijo ter
vključuje tudi možnost delovanja (agency) in opolnomočenja (empower-
ment). Zato je to koncept, ki mu je dodan tudi okvir dosežene (in ne le
formalne) enakosti med spoloma. Šolo lahko razumemo kot ospoljen sis-
tem, ki ima svoje učinke: npr. omejuje možnosti, stereotipizira, določa, kaj
je primerno za en in kaj za drug spol, ipd., in s tem negativno vpliva na bla-
gostanje vseh, tako učenk in učencev.
Najprej bova na kratko osvetlili in kritično ovrednotili en del problem-
atike, tj. dosežke, pri katerih so v raziskavi PISA uspešnejša dekleta, in
izpostavili, zakaj »dosežki ne povedo vsega«. Nato bova predstavili neka-
tere izseke raziskave PISA o blagostanju učenk in učencev in njihove pov-
ezanosti z dosežki. Rezultati empiričnih analiz v tem članku, pridobljenih
iz podatkov raziskave PISA, so primer, da je subtilno branje vzorcev raz-
lik med spoloma potrebno, saj iz nerazlik v samem kazalniku storilnostne
motiviranosti med spoloma ne moremo sklepati o tem, da ni razlik tudi v
učinku tega kazalnika na dosežke. Rezultati PISA kažejo namreč nasprot-
no: kazalniki blagostanja, pri katerih so razlike med spoloma, se z dosežki
podobno povezujejo, pri kazalniku storilnostne motiviranosti, pri kater-
em med spoloma ni razlike, pa je povezanost z dosežki močnejša pri dekle-
tih kot pri fantih.
261
splošno zdravje, telesna samopodoba). Zaradi pomena za šolsko prakso
smo dodali še četrti model – izkušnje v šoli (učna samopodoba, zunanja
motivacija, šolska klima, šolska pripadnost, nasilje, cilji). Zaradi pomem-
bne povezanosti socialno-ekonomskega in kulturnega statusa s pismenos-
tjo je bil ta kot kontrolna spremenljivka dodan v vse modele. Za vse tri pis-
menosti (bralno, matematično in naravoslovno) smo ugotovili nekatere
skupne napovednike. In sicer smo ugotovili, da empatija, pozitivna učna
samopodoba in pozitivna šolska klima napovedujejo višje ravni pismenos-
ti, medtem ko bolj pogosto prosocialno vedenje, izpostavljenost nasilju in
močnejša povezanost s sosesko napovedujejo nižje ravni pismenosti. Od
telesnih pokazateljev boljša prehrana in pozni odhod v posteljo napovedu-
je višje ravni pismenosti. Prispevku je dodan pomen ugotovitev za znanost
in prakso.
Ključne besede: blagostanje, pismenost, PISA, šola
Valerija Vendramin in Mojca Štraus
Enakost med spoloma kot dejavnik blagostanja?
PISA 2015 in razlike med spoloma
V prispevku izhajava iz pojma blagostanja kot večdimenzionalnega kon-
cepta, ki ga tu raziskujeva pretežno na polju izobraževanja – razumeva ga
kot nekaj, kar presega izobraževalne dosežke in materialno dimenzijo ter
vključuje tudi možnost delovanja (agency) in opolnomočenja (empower-
ment). Zato je to koncept, ki mu je dodan tudi okvir dosežene (in ne le
formalne) enakosti med spoloma. Šolo lahko razumemo kot ospoljen sis-
tem, ki ima svoje učinke: npr. omejuje možnosti, stereotipizira, določa, kaj
je primerno za en in kaj za drug spol, ipd., in s tem negativno vpliva na bla-
gostanje vseh, tako učenk in učencev.
Najprej bova na kratko osvetlili in kritično ovrednotili en del problem-
atike, tj. dosežke, pri katerih so v raziskavi PISA uspešnejša dekleta, in
izpostavili, zakaj »dosežki ne povedo vsega«. Nato bova predstavili neka-
tere izseke raziskave PISA o blagostanju učenk in učencev in njihove pov-
ezanosti z dosežki. Rezultati empiričnih analiz v tem članku, pridobljenih
iz podatkov raziskave PISA, so primer, da je subtilno branje vzorcev raz-
lik med spoloma potrebno, saj iz nerazlik v samem kazalniku storilnostne
motiviranosti med spoloma ne moremo sklepati o tem, da ni razlik tudi v
učinku tega kazalnika na dosežke. Rezultati PISA kažejo namreč nasprot-
no: kazalniki blagostanja, pri katerih so razlike med spoloma, se z dosežki
podobno povezujejo, pri kazalniku storilnostne motiviranosti, pri kater-
em med spoloma ni razlike, pa je povezanost z dosežki močnejša pri dekle-
tih kot pri fantih.
261
