Page 233 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 233
»Veliki kompromis« v vzgoji ali izobraževanju:
trojanski konj ali papirnati tiger
Mitja Sardoč
Opredelitev problematike
Če je s prispodobo o izposojenem kotličku Sigmund Freud v
Interpretaciji sanj (1900) kot tudi v Šali in njenem odnosu do neza-
vednega (1905) ponazoril »logiko« delovanja nezavednega, je ame-
riški makroekonomist Arthur M. Okun v eseju Equality and Efficiency:
The Big Tradeoff (2015 [1975]) za ponazoritev t. i. »velikega kompromi-
sa« uporabil prispodobo preluknjanega oz. puščajočega vedra. S t. i. »ek-
sperimentom preluknjanega vedra«, ki zaradi uporabe podobne prispo-
dobe nekako spominja na Freudovo t. i. »logiko kotlička«, je Arthur M.
Okun – sicer tudi nesojeni predsednik Ameriške centralne banke Federal
Reserve (FED) – opozoril na problematičnost uskladitve dveh (vsaj navi-
dez) diametralno nasprotujočih si zahtev, in sicer zagotavljanja enakosti
na eni strani ter spodbujanja učinkovitosti na drugi.
Tudi danes – navkljub več desetletij dolgemu intervalu – ostaja »ve-
liki kompromis« v samem središču različnih razprav: »standardna« in-
terpretacija razmerja med učinkovitostjo in družbeno (ne)enakostjo v
okviru t. i. »igre z ničelno vsoto« (zero-sum game) ter tudi s tem pove-
zana problematika pravičnosti pravzaprav določata horizont mišljenja (in
razumevanja) javnih politik na širšem vsebinskem področju vzgoje in iz-
obraževanja.1 Iskanje ravnotežja v uskladitvi zahtev med zagotavljanjem
enakosti ter spodbujanjem učinkovitosti velja za enega od temeljnih ci-
ljev Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (v nadaljevanju:
1 Za primerjalno analizo kompromisa med učinkovitostjo in enakostjo različnih sistemov
vzgoje in izobraževanja glej Van de Werfhorst in Mijs (2010).
231
trojanski konj ali papirnati tiger
Mitja Sardoč
Opredelitev problematike
Če je s prispodobo o izposojenem kotličku Sigmund Freud v
Interpretaciji sanj (1900) kot tudi v Šali in njenem odnosu do neza-
vednega (1905) ponazoril »logiko« delovanja nezavednega, je ame-
riški makroekonomist Arthur M. Okun v eseju Equality and Efficiency:
The Big Tradeoff (2015 [1975]) za ponazoritev t. i. »velikega kompromi-
sa« uporabil prispodobo preluknjanega oz. puščajočega vedra. S t. i. »ek-
sperimentom preluknjanega vedra«, ki zaradi uporabe podobne prispo-
dobe nekako spominja na Freudovo t. i. »logiko kotlička«, je Arthur M.
Okun – sicer tudi nesojeni predsednik Ameriške centralne banke Federal
Reserve (FED) – opozoril na problematičnost uskladitve dveh (vsaj navi-
dez) diametralno nasprotujočih si zahtev, in sicer zagotavljanja enakosti
na eni strani ter spodbujanja učinkovitosti na drugi.
Tudi danes – navkljub več desetletij dolgemu intervalu – ostaja »ve-
liki kompromis« v samem središču različnih razprav: »standardna« in-
terpretacija razmerja med učinkovitostjo in družbeno (ne)enakostjo v
okviru t. i. »igre z ničelno vsoto« (zero-sum game) ter tudi s tem pove-
zana problematika pravičnosti pravzaprav določata horizont mišljenja (in
razumevanja) javnih politik na širšem vsebinskem področju vzgoje in iz-
obraževanja.1 Iskanje ravnotežja v uskladitvi zahtev med zagotavljanjem
enakosti ter spodbujanjem učinkovitosti velja za enega od temeljnih ci-
ljev Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (v nadaljevanju:
1 Za primerjalno analizo kompromisa med učinkovitostjo in enakostjo različnih sistemov
vzgoje in izobraževanja glej Van de Werfhorst in Mijs (2010).
231
