Page 215 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 215
nakost med spoloma kot dejavnik blagostanja?
PISA 2015 in razlike med spoloma
Valerija Vendramin in Mojca Štraus
VNekaj pogledov na blagostanje
prispevku izhajava iz pojma blagostanja kot večdimenzionalnega
koncepta, ki ga tu v prvi vrsti raziskujeva na polju izobraževanja.
Pri definiranju blagostanja je mogoče izhajati iz definicije OECD-
ja, ki zajema okvir šestih glavnih vidikov otrokovega življenja: material-
no blagostanje, bivanje in okolje, izobraževanje, zdravje in varnost, tve-
gano vedenje in kvaliteta šolskega življenja (nav. po. OECD, 2009). Vsaka
od teh dimenzij ima svoje korenine v mednarodnih standardih, ki so bili
sprejeti v Konvenciji o otrokovih pravicah Združenih narodov (prim. deni-
mo UNICEF, 2009).1 Te dimenzije otrokovega blagostanja napolnjuje 21
kazalnikov (gl. OECD, 2009: 29).
Uvodno lahko navedeva, kateri so OECD-jevi kazalniki v dimenzi-
jah izobraževalno blagostanje in kvaliteta šolskega življenja. Izobraževalno
blagostanje merijo trije kazalniki: 1) povprečni bralni dosežek (angl. »av-
erage mean literacy score«), 2) bralna neenakost (angl. »literacy inequali-
ty«) in 3) stopnja mladih, ki niso zaposleni in ne vključeni v izobraževanje
ali usposabljanje (angl. »youth NEET rates«). Kvaliteto šolskega življen-
ja pa sestavljata dva kazalnika: 1) trpinčenje (angl. »bullying«) in pa 2) na-
klonjenost do šole (angl. »liking school«). Raziskava PISA o blagostanju
učenk in učencev, ki je bila opravljena leta 2015, pa definira blagostanje kot
značilnost različnih vidikov življenja učencev in učenk. Je:
1 29. 1. d Konvencije govori o tem, da mora biti izobraževanje otrok usmerjeno »k pripravi
otroka na odgovorno življenje v svobodni družbi, v duhu razumevanja, miru, strpnosti,
enakosti med spoloma in prijateljstva med vsemi narodi, etničnimi, narodnimi in verskimi
skupinami in osebami staroselskega porekla« (UNICEF, 2009: 18).
213
PISA 2015 in razlike med spoloma
Valerija Vendramin in Mojca Štraus
VNekaj pogledov na blagostanje
prispevku izhajava iz pojma blagostanja kot večdimenzionalnega
koncepta, ki ga tu v prvi vrsti raziskujeva na polju izobraževanja.
Pri definiranju blagostanja je mogoče izhajati iz definicije OECD-
ja, ki zajema okvir šestih glavnih vidikov otrokovega življenja: material-
no blagostanje, bivanje in okolje, izobraževanje, zdravje in varnost, tve-
gano vedenje in kvaliteta šolskega življenja (nav. po. OECD, 2009). Vsaka
od teh dimenzij ima svoje korenine v mednarodnih standardih, ki so bili
sprejeti v Konvenciji o otrokovih pravicah Združenih narodov (prim. deni-
mo UNICEF, 2009).1 Te dimenzije otrokovega blagostanja napolnjuje 21
kazalnikov (gl. OECD, 2009: 29).
Uvodno lahko navedeva, kateri so OECD-jevi kazalniki v dimenzi-
jah izobraževalno blagostanje in kvaliteta šolskega življenja. Izobraževalno
blagostanje merijo trije kazalniki: 1) povprečni bralni dosežek (angl. »av-
erage mean literacy score«), 2) bralna neenakost (angl. »literacy inequali-
ty«) in 3) stopnja mladih, ki niso zaposleni in ne vključeni v izobraževanje
ali usposabljanje (angl. »youth NEET rates«). Kvaliteto šolskega življen-
ja pa sestavljata dva kazalnika: 1) trpinčenje (angl. »bullying«) in pa 2) na-
klonjenost do šole (angl. »liking school«). Raziskava PISA o blagostanju
učenk in učencev, ki je bila opravljena leta 2015, pa definira blagostanje kot
značilnost različnih vidikov življenja učencev in učenk. Je:
1 29. 1. d Konvencije govori o tem, da mora biti izobraževanje otrok usmerjeno »k pripravi
otroka na odgovorno življenje v svobodni družbi, v duhu razumevanja, miru, strpnosti,
enakosti med spoloma in prijateljstva med vsemi narodi, etničnimi, narodnimi in verskimi
skupinami in osebami staroselskega porekla« (UNICEF, 2009: 18).
213
