Page 17 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 17
ademsko znanje in TIMSS: ali slovenska šolska
politika vidi dovolj daleč?
Eva Klemenčič
Včasu, ko so mednarodne raziskave znanja v svetu praktično stalni-
ca zunanjega evalviranja šolskih sistemov, postaja v Sloveniji zaskr-
bljujoče, da je država, kljub široki diskusiji o pomenu in pomemb-
nosti le-tega, začela izstopati iz nekaterih mednarodnih raziskav znanja.
Najprej se je to zgodilo z IEA raziskavo računalniške in informacijske pi-
smenosti (International Computer and Information Literacy Study ozi-
roma Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti), v
tem letu se Slovenija ni vključila v nov cikel raziskave TIMSS (Trends in
International Mathematics and Science Study oziroma Mednarodna raz-
iskava trendov v znanju matematike in naravoslovja).1 To je še posebej ne-
navadno, ker obstaja kopica nacionalnih dokumentov, nacionalnih disku-
sij, ki govorijo ravno nasprotno. Prepričati nas namreč želijo, da je STEM
(Science, Technology, Engineering, Mathematics oziroma področje nara-
voslovja, tehnologije, inženirstva in matematike) področje, ki je za pri-
hodnji (gospodarski) razvoj družbe nujno. Ali torej v Sloveniji opuščamo
področje STEM raziskovanja ali zgolj opuščamo področje neodvisnega
merjenja znanja na področju matematike in naravoslovja (v osnovni šoli)?
Na to bi znali odgovoriti le predstavniki šolske politike, zato tudi ni po-
šteno kakorkoli špekulirati z odgovorom.
Članek bi lahko tematiziral tudi razmerje kompetence – znanje,
razmerje, ki se mu sicer raje izognejo tudi v evropskih dokumentih,
razmerje, ki bi ga lahko prav tako problematizirali v slovenskem prostoru.
1 Obe raziskavi na mednarodni ravni koordinira organizacija IEA (The International Asso-
ciation for the Evaluation of Educational Achievement), na nacionalni ravni pa ju je koor-
diniral Pedagoški inštitut.
15
politika vidi dovolj daleč?
Eva Klemenčič
Včasu, ko so mednarodne raziskave znanja v svetu praktično stalni-
ca zunanjega evalviranja šolskih sistemov, postaja v Sloveniji zaskr-
bljujoče, da je država, kljub široki diskusiji o pomenu in pomemb-
nosti le-tega, začela izstopati iz nekaterih mednarodnih raziskav znanja.
Najprej se je to zgodilo z IEA raziskavo računalniške in informacijske pi-
smenosti (International Computer and Information Literacy Study ozi-
roma Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti), v
tem letu se Slovenija ni vključila v nov cikel raziskave TIMSS (Trends in
International Mathematics and Science Study oziroma Mednarodna raz-
iskava trendov v znanju matematike in naravoslovja).1 To je še posebej ne-
navadno, ker obstaja kopica nacionalnih dokumentov, nacionalnih disku-
sij, ki govorijo ravno nasprotno. Prepričati nas namreč želijo, da je STEM
(Science, Technology, Engineering, Mathematics oziroma področje nara-
voslovja, tehnologije, inženirstva in matematike) področje, ki je za pri-
hodnji (gospodarski) razvoj družbe nujno. Ali torej v Sloveniji opuščamo
področje STEM raziskovanja ali zgolj opuščamo področje neodvisnega
merjenja znanja na področju matematike in naravoslovja (v osnovni šoli)?
Na to bi znali odgovoriti le predstavniki šolske politike, zato tudi ni po-
šteno kakorkoli špekulirati z odgovorom.
Članek bi lahko tematiziral tudi razmerje kompetence – znanje,
razmerje, ki se mu sicer raje izognejo tudi v evropskih dokumentih,
razmerje, ki bi ga lahko prav tako problematizirali v slovenskem prostoru.
1 Obe raziskavi na mednarodni ravni koordinira organizacija IEA (The International Asso-
ciation for the Evaluation of Educational Achievement), na nacionalni ravni pa ju je koor-
diniral Pedagoški inštitut.
15
