Page 173 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 173
k. šterman ivančič ■ šolska klima in medvrstniško nasilje v srednjih šolah ...
Graf 6: Razlike v pogostosti doživljanja fizičnega nasilja po programu
in spolu.
Nasprotno s fizičnim, ekonomskim in verbalnim nasiljem pa znotraj
vseh izobraževalnih programov dekleta v večjem deležu poročajo o pogos-
tejšem doživljanju posrednega nasilja, tj. obrekovanja (Graf 7 spodaj). V
največjem deležu omenjeno nasilje doživljajo dekleta iz poklicnih izobra-
ževalnih programov (26 % na letni ravni in 7 % na mesečni ter tedenski
ravni), v najmanjšem pa, kljub relativno visokem odstotku na letni ravni, o
tem poročajo dekleta iz gimnazijskih programov (20 % na letni ravni, 5 %
na mesečni ravni in 2 % na tedenski ravni). Odstotek deklet, ki omenjeno
nasilje doživljajo na tedenski ravni, je pri dekletih iz srednjega strokovne-
ga izobraževanja in dekletih iz poklicnega izobraževanja podoben (7 %).
Na tedenski ravni o obrekovanju v največjem deležu poročajo dekleta iz
poklicnih izobraževalnih programov (7 % poklicni programi; 4 % sredn-
je strokovno izobraževanje; 2 % gimnazije). Tudi po poročanju fantov je
tovrstna oblika nasilja v največjem deležu prisotna v poklicnih izobraže-
valnih programih, vendar, ponovno, na mesečni (6 % v poklicnih progra-
mih; 4 % v strokovnih programih; 3 % v gimnazijah) in tedenski ravni (4
% v poklicnih programih, 2 % v strokovnih programih; 1 % v gimnazijah).
Različne oblike nasilja so v slovenskih srednjih šolah tako dokaj
prisoten pojav. Prisotne so v vseh izobraževalnih programih, v največjem
deležu pa v programih srednjega poklicnega izobraževanja. Prvo vprašan-
je, ki se ob tem zastavi, je, kako lahko kot pedagogi in učitelji pomaga-
mo pri zmanjševanju prisotnosti nasilja v šolskem kontekstu. Kot smo že
zapisali uvodoma, se v zadnjem času vedno več raziskav s tega področja
171
Graf 6: Razlike v pogostosti doživljanja fizičnega nasilja po programu
in spolu.
Nasprotno s fizičnim, ekonomskim in verbalnim nasiljem pa znotraj
vseh izobraževalnih programov dekleta v večjem deležu poročajo o pogos-
tejšem doživljanju posrednega nasilja, tj. obrekovanja (Graf 7 spodaj). V
največjem deležu omenjeno nasilje doživljajo dekleta iz poklicnih izobra-
ževalnih programov (26 % na letni ravni in 7 % na mesečni ter tedenski
ravni), v najmanjšem pa, kljub relativno visokem odstotku na letni ravni, o
tem poročajo dekleta iz gimnazijskih programov (20 % na letni ravni, 5 %
na mesečni ravni in 2 % na tedenski ravni). Odstotek deklet, ki omenjeno
nasilje doživljajo na tedenski ravni, je pri dekletih iz srednjega strokovne-
ga izobraževanja in dekletih iz poklicnega izobraževanja podoben (7 %).
Na tedenski ravni o obrekovanju v največjem deležu poročajo dekleta iz
poklicnih izobraževalnih programov (7 % poklicni programi; 4 % sredn-
je strokovno izobraževanje; 2 % gimnazije). Tudi po poročanju fantov je
tovrstna oblika nasilja v največjem deležu prisotna v poklicnih izobraže-
valnih programih, vendar, ponovno, na mesečni (6 % v poklicnih progra-
mih; 4 % v strokovnih programih; 3 % v gimnazijah) in tedenski ravni (4
% v poklicnih programih, 2 % v strokovnih programih; 1 % v gimnazijah).
Različne oblike nasilja so v slovenskih srednjih šolah tako dokaj
prisoten pojav. Prisotne so v vseh izobraževalnih programih, v največjem
deležu pa v programih srednjega poklicnega izobraževanja. Prvo vprašan-
je, ki se ob tem zastavi, je, kako lahko kot pedagogi in učitelji pomaga-
mo pri zmanjševanju prisotnosti nasilja v šolskem kontekstu. Kot smo že
zapisali uvodoma, se v zadnjem času vedno več raziskav s tega področja
171
