Page 130 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 130
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
Podatki o zadovoljstvu dijakinj in dijakov z življenjem so v bazi PISA
2015 podani v obliki odgovora na vprašanje »Kako si v zadnjem času na
splošno zadovoljen/-a s svojim življenjem?«, ki so ga dijaki in dijakin-
je označili na lestvici od 0 (sploh nisem zadovoljen/-a) do 10 (popolno-
ma sem zadovoljen/-a). Mednarodno poročilo o blagostanju PISA 2015
(OECD, 2017a) kot visoke ravni zadovoljstva z življenjem opredeljuje
odgovora 9 in 10 na lestvici, kar bomo uporabili tudi v našem članku. Da
so tako zadovoljni s svojim življenjem, je leta 2015 odgovorilo 33 odstotk-
ov slovenskih 15-letnikov.
Kazalniki različnih vidikov blagostanja, ki jih v članku uporabimo
kot napovednike razvojnih rezultatov, so v bazi PISA praviloma podani v
obliki indeksov, izpeljanih iz odgovorov dijakov in dijakinj na več postavk
v vprašalniku.6 Pri izboru kazalnikov za napovednike praviloma sledimo
izhodiščem v Borgonovi in Pal (2016), vendar ne povsem. Vključitev ce-
lotnega nabora kazalnikov bi predstavljala zelo kompleksen model, zato
smo se, kot že omenjeno, osredotočili le na določene vidike blagostan-
ja, na psihološko, socialno in kognitivno dimenzijo. V končnem izboru
smo ohranili le tiste napovednike, ki so se v preliminarnih analizah po-
kazali statistično pomembni7 pri vsaj dveh kognitivnih področjih ali vsaj
pri zadovoljstvu z življenjem. Tako sta kazalnika kognitivnega blagostan-
ja v našem modelu zaznana samoučinkovitost v naravoslovju in episte-
mološka prepričanja.8 Kazalnika psihološkega blagostanja sta indeksa
storilnostna motiviranost in strah pred preverjanjem znanja.9 Kazalniki
socialnega blagostanja so indeksi občutek pripadnosti šoli, zaznana čust-
vena podpora staršev, upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu, zaznana
učinkovitost skupinskega dela s sošolci, medvrstniško nasilje in zaznana
6 Indeks je v bazi PISA oblikovan na intervalni lestvici, za katero velja, da je povprečje OECD
enako 0 in standardni odklon 1, pri čemer je v standardizaciji vsem državam dodeljena
enaka utež (OECD, 2013b). Pomembno je razumevanje, da negativna vrednost indeksa ne
nakazuje neposredno negativnega odgovora na postavke, iz katerih je indeks izpeljan, ampak
odgovore, ki so manj pozitivni (ali bolj negativni) od povprečnega odgovora v državah
OECD. Podobno pozitivna vrednost nakazuje bolj pozitivne (ali manj negativne) odgovore
od povprečnega odgovora v državah OECD. Za analizo v tem članku smo indekse dodatno
standardizirali na populacijo slovenskih 15-letnikov, kar pomeni, da vrednost 0 predstavlja
povprečje za Slovenijo in standardni odklon 1 ponazarja enoto razpršenosti vrednosti indeksa
znotraj Slovenije.
7 Pogosto se uporablja tudi izraz statistično značilni. V interesu berljivosti v nadaljevanju
uporabljamo le izraz pomembni.
8 Kazalnik epistemološka prepričanja smo dodali poleg ostalih kazalnikov kognitivnega
blagostanja iz Borgonovi in Pal (2016), ker menimo, da konceptualno sovpada s to skupino
(glej tudi Chen, 2012).
9 Zaradi težavnosti kategorizacije podatkov v nabor kazalnikov psihološkega blagostanja
nismo vključili pričakovane dosežene izobrazbe in pričakovanega poklica pri 30-ih letih.
128
Podatki o zadovoljstvu dijakinj in dijakov z življenjem so v bazi PISA
2015 podani v obliki odgovora na vprašanje »Kako si v zadnjem času na
splošno zadovoljen/-a s svojim življenjem?«, ki so ga dijaki in dijakin-
je označili na lestvici od 0 (sploh nisem zadovoljen/-a) do 10 (popolno-
ma sem zadovoljen/-a). Mednarodno poročilo o blagostanju PISA 2015
(OECD, 2017a) kot visoke ravni zadovoljstva z življenjem opredeljuje
odgovora 9 in 10 na lestvici, kar bomo uporabili tudi v našem članku. Da
so tako zadovoljni s svojim življenjem, je leta 2015 odgovorilo 33 odstotk-
ov slovenskih 15-letnikov.
Kazalniki različnih vidikov blagostanja, ki jih v članku uporabimo
kot napovednike razvojnih rezultatov, so v bazi PISA praviloma podani v
obliki indeksov, izpeljanih iz odgovorov dijakov in dijakinj na več postavk
v vprašalniku.6 Pri izboru kazalnikov za napovednike praviloma sledimo
izhodiščem v Borgonovi in Pal (2016), vendar ne povsem. Vključitev ce-
lotnega nabora kazalnikov bi predstavljala zelo kompleksen model, zato
smo se, kot že omenjeno, osredotočili le na določene vidike blagostan-
ja, na psihološko, socialno in kognitivno dimenzijo. V končnem izboru
smo ohranili le tiste napovednike, ki so se v preliminarnih analizah po-
kazali statistično pomembni7 pri vsaj dveh kognitivnih področjih ali vsaj
pri zadovoljstvu z življenjem. Tako sta kazalnika kognitivnega blagostan-
ja v našem modelu zaznana samoučinkovitost v naravoslovju in episte-
mološka prepričanja.8 Kazalnika psihološkega blagostanja sta indeksa
storilnostna motiviranost in strah pred preverjanjem znanja.9 Kazalniki
socialnega blagostanja so indeksi občutek pripadnosti šoli, zaznana čust-
vena podpora staršev, upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu, zaznana
učinkovitost skupinskega dela s sošolci, medvrstniško nasilje in zaznana
6 Indeks je v bazi PISA oblikovan na intervalni lestvici, za katero velja, da je povprečje OECD
enako 0 in standardni odklon 1, pri čemer je v standardizaciji vsem državam dodeljena
enaka utež (OECD, 2013b). Pomembno je razumevanje, da negativna vrednost indeksa ne
nakazuje neposredno negativnega odgovora na postavke, iz katerih je indeks izpeljan, ampak
odgovore, ki so manj pozitivni (ali bolj negativni) od povprečnega odgovora v državah
OECD. Podobno pozitivna vrednost nakazuje bolj pozitivne (ali manj negativne) odgovore
od povprečnega odgovora v državah OECD. Za analizo v tem članku smo indekse dodatno
standardizirali na populacijo slovenskih 15-letnikov, kar pomeni, da vrednost 0 predstavlja
povprečje za Slovenijo in standardni odklon 1 ponazarja enoto razpršenosti vrednosti indeksa
znotraj Slovenije.
7 Pogosto se uporablja tudi izraz statistično značilni. V interesu berljivosti v nadaljevanju
uporabljamo le izraz pomembni.
8 Kazalnik epistemološka prepričanja smo dodali poleg ostalih kazalnikov kognitivnega
blagostanja iz Borgonovi in Pal (2016), ker menimo, da konceptualno sovpada s to skupino
(glej tudi Chen, 2012).
9 Zaradi težavnosti kategorizacije podatkov v nabor kazalnikov psihološkega blagostanja
nismo vključili pričakovane dosežene izobrazbe in pričakovanega poklica pri 30-ih letih.
128
