Page 129 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 129
m. štraus ■ so v sloveniji učno najuspešnejši 15-letniki tudi najbolj zadovoljni ...
preizkusov in vprašalnikov posvečen naravoslovni pismenosti, dodatno pa
je raziskava zajemala podatke o različnih vidikih blagostanja 15-letnikov.
Celostna zasnova in izvedba raziskave je predstavljena v OECD (2016c) in
OECD (2017b). V nadaljevanju so informacije o vzorcu 15-letnikov, ki so
vključeni v našo analizo, ter kazalnikih rezultatov in napovednikov, ki jih
sestavljamo v model za ugotavljanje njihovih medsebojnih povezanosti.
V članku uporabimo vzorec 15-letnih učenk in učencev iz raziskave
PISA 2015, za katere so na voljo rezultati o ravneh bralne, matematične
in naravoslovne pismenosti ter podatki o različnih vidikih njihovega bla-
gostanja. V Sloveniji večina 15-letnikov obiskuje srednješolske programe,
nekaj pa jih je tudi še v osnovnošolskem izobraževanju. V podatkih iz baze
PISA 2015 za Slovenijo, ki so vključeni v analize v tem članku, 6406 vkl-
jučenih učenk in učencev v vzorcu predstavlja populacijo 16773 15-letnih
učenk in učencev. Od vzorčenih učenk in učencev jih je 6288 obiskova-
lo srednjo šolo (za populacijo vseh slovenskih 15-letnikov to predstavlja
98,2 odstotkov) in 188 osnovno šolo (za populacijo vseh slovenskih 15-let-
nikov to predstavlja 1,8 odstotkov). V nadaljevanju bomo udeležence, za
katere je v članku opravljena analiza, imenovali dijakinje in dijaki, včasih
pa splošneje mladostniki.
Spremenljivke
Razvojne rezultate mladostnikov, ki jih obravnavamo v tem članku, v bazi
PISA 2015 predstavljajo podatki o dosežkih slovenskih dijakinj in dijakov
na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti iz mednar-
odnega preizkusa znanja ter njihovi odgovori o zadovoljstvu z življenjem.
Dijaki in dijakinje v raziskavi PISA najprej pišejo 2 uri preverjanja
znanja in potem približno 40 minut odgovarjajo na vprašalnik (OECD,
2017b). Dosežki posameznega dijaka oziroma dijakinje na tem preverjan-
ju so v bazi za vsako od treh področij podani v obliki desetih t. i. verjetnih
vrednosti (angl. plausible values), kar omogoča statistično kakovostnejše
izračune kazalnikov o dosežkih na ravni populacije. Za razvojne rezultate
na kognitivnem področju bomo uporabili te dosežke, pri čemer kot (rela-
tivno) visoke dosežke opredelimo rezultate vsaj na 4. ravni mednarodnih
lestvic pismenosti v raziskavi PISA, kar dosega približno tretjina mladost-
nikov na vsakem področju.5 Vsebinski opisi znanj in spretnosti, ki jih iz-
kazujejo dijakinje in dijaki z dosežki na posameznih ravneh mednarod-
nih lestvic bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, so dostopni v
OECD (2016c) in Štraus, Šterman Ivančič in Štigl (2016).
5 Leta 2015 je vsaj 4. raven pri bralni pismenosti dosegalo 32 odstotkov slovenskih 15-letnikov, pri
matematični pismenosti 36 odstotkov in pri naravoslovni pismenosti 33 odstotkov (OECD,
2016c).
127
preizkusov in vprašalnikov posvečen naravoslovni pismenosti, dodatno pa
je raziskava zajemala podatke o različnih vidikih blagostanja 15-letnikov.
Celostna zasnova in izvedba raziskave je predstavljena v OECD (2016c) in
OECD (2017b). V nadaljevanju so informacije o vzorcu 15-letnikov, ki so
vključeni v našo analizo, ter kazalnikih rezultatov in napovednikov, ki jih
sestavljamo v model za ugotavljanje njihovih medsebojnih povezanosti.
V članku uporabimo vzorec 15-letnih učenk in učencev iz raziskave
PISA 2015, za katere so na voljo rezultati o ravneh bralne, matematične
in naravoslovne pismenosti ter podatki o različnih vidikih njihovega bla-
gostanja. V Sloveniji večina 15-letnikov obiskuje srednješolske programe,
nekaj pa jih je tudi še v osnovnošolskem izobraževanju. V podatkih iz baze
PISA 2015 za Slovenijo, ki so vključeni v analize v tem članku, 6406 vkl-
jučenih učenk in učencev v vzorcu predstavlja populacijo 16773 15-letnih
učenk in učencev. Od vzorčenih učenk in učencev jih je 6288 obiskova-
lo srednjo šolo (za populacijo vseh slovenskih 15-letnikov to predstavlja
98,2 odstotkov) in 188 osnovno šolo (za populacijo vseh slovenskih 15-let-
nikov to predstavlja 1,8 odstotkov). V nadaljevanju bomo udeležence, za
katere je v članku opravljena analiza, imenovali dijakinje in dijaki, včasih
pa splošneje mladostniki.
Spremenljivke
Razvojne rezultate mladostnikov, ki jih obravnavamo v tem članku, v bazi
PISA 2015 predstavljajo podatki o dosežkih slovenskih dijakinj in dijakov
na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti iz mednar-
odnega preizkusa znanja ter njihovi odgovori o zadovoljstvu z življenjem.
Dijaki in dijakinje v raziskavi PISA najprej pišejo 2 uri preverjanja
znanja in potem približno 40 minut odgovarjajo na vprašalnik (OECD,
2017b). Dosežki posameznega dijaka oziroma dijakinje na tem preverjan-
ju so v bazi za vsako od treh področij podani v obliki desetih t. i. verjetnih
vrednosti (angl. plausible values), kar omogoča statistično kakovostnejše
izračune kazalnikov o dosežkih na ravni populacije. Za razvojne rezultate
na kognitivnem področju bomo uporabili te dosežke, pri čemer kot (rela-
tivno) visoke dosežke opredelimo rezultate vsaj na 4. ravni mednarodnih
lestvic pismenosti v raziskavi PISA, kar dosega približno tretjina mladost-
nikov na vsakem področju.5 Vsebinski opisi znanj in spretnosti, ki jih iz-
kazujejo dijakinje in dijaki z dosežki na posameznih ravneh mednarod-
nih lestvic bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, so dostopni v
OECD (2016c) in Štraus, Šterman Ivančič in Štigl (2016).
5 Leta 2015 je vsaj 4. raven pri bralni pismenosti dosegalo 32 odstotkov slovenskih 15-letnikov, pri
matematični pismenosti 36 odstotkov in pri naravoslovni pismenosti 33 odstotkov (OECD,
2016c).
127
