Page 127 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 127
m. štraus ■ so v sloveniji učno najuspešnejši 15-letniki tudi najbolj zadovoljni ...
blagostanje: i) kot izid predhodnih procesov do starosti 15 let in ii) kot de-
javnika v razvojnem procesu, ki lahko deluje zaščitno ali povečuje tvegan-
ja za kasnejše rezultate v življenju (ibid.
Dosežki na različnih vsebinskih področjih so med seboj v splošnem
povezani. Učenke in učenci, ki so v šoli uspešni na enem področju, so
praviloma uspešni tudi na drugih področjih (glej npr. Štraus in Markelj,
2011). Tudi podatki PISA 2015 za slovenske 15-letnike kažejo visoke korel-
acije med dosežki na treh področjih pismenosti.4 Zato pričakujemo, da
bodo tudi napovedniki dosežkov na različnih področjih pismenosti med
seboj podobni. Manj pa je samoumevno, da bi bili učno uspešni učenci
in učenke tudi zadovoljni s svojim življenjem. Slovenska raziskava v obd-
obju pozne starosti sicer kaže, da starostniki z višjo izobrazbo praviloma
izražajo višje ravni zadovoljstva z življenjem (Stegmueller in Bakračevič
Vukman, 2012), vendar pa je relevantno vprašanje, ali se to zadovoljst-
vo razvija skupaj z učno uspešnostjo ali na primer šele kasneje v življen-
ju. Hkrati poskušamo bolje razumeti proces doseganja razvojnih rezul-
tatov skozi ugotavljanje podobnosti in razlik med napovedniki dosežkov
in napovedniki zadovoljstva mladostnikov z življenjem. Dodana vrednost
analiz v tem članku so tako ugotovitve, ki izhajajo iz primerjav napov-
ednih vrednosti enakih skupin napovednikov na različne razvojne rezu-
ltate; s tem bomo lahko neposredno primerjali pomembnost dejavnikov
iz posameznih vidikov življenja 15-letnikov za ene in za druge rezultate.
V članku se osredotočamo na individualne psihološke, socialne in
kognitivne dejavnike blagostanja. Kako učenke in učenci čutijo ter raz-
mišljajo o sebi, oblikuje njihovo obnašanje, še posebno, ko so soočeni z
okoliščinami, ki jim predstavljajo izziv (Bandura, 1977, iz Borgonovi in
Pal, 2016). Seveda vplivi na dosežke in zadovoljstvo z življenjem izhaja-
jo tudi iz drugih področij in mnogi v raziskavi PISA niso zajeti ali tudi
na splošno niso zlahka merljivi. Z obravnavo dejavnikov blagostanja želi-
mo prispevati k razumevanju nekaterih zaščitnih in rizičnih dejavnikov
iz življenja mladostnikov, preko katerih bi bilo mogoče prepoznati tudi
možnosti za izboljševanje vzgojno-izobraževalnih procesov in s tem dose-
ganje boljših razvojnih rezultatov ter splošne kakovosti sistema vzgoje
in izobraževanja. V raziskavi PISA 2015 so vsi podatki zbrani ob enem
času, ko so učenke in učenci stari 15 let, zato iz naših analiz ne moremo
neposredno sklepati o vzročnosti povezav med napovedniki in rezulta-
ti. Kljub temu pa bomo z refleksijo naših rezultatov z rezultati drugih
raziskav morda lahko postavili nadaljnje hipoteze in priporočila o tem,
4 Korelacija med bralnimi in matematičnimi dosežki za populacijo slovenskih 15-letnikov v naši
analizi je 0,79, korelacija med bralnimi in naravoslovnimi dosežki je 0,87 ter korelacija med
matematičnimi in naravoslovnimi dosežki 0,89; vir PISA 2015, lastni izračuni.
125
blagostanje: i) kot izid predhodnih procesov do starosti 15 let in ii) kot de-
javnika v razvojnem procesu, ki lahko deluje zaščitno ali povečuje tvegan-
ja za kasnejše rezultate v življenju (ibid.
Dosežki na različnih vsebinskih področjih so med seboj v splošnem
povezani. Učenke in učenci, ki so v šoli uspešni na enem področju, so
praviloma uspešni tudi na drugih področjih (glej npr. Štraus in Markelj,
2011). Tudi podatki PISA 2015 za slovenske 15-letnike kažejo visoke korel-
acije med dosežki na treh področjih pismenosti.4 Zato pričakujemo, da
bodo tudi napovedniki dosežkov na različnih področjih pismenosti med
seboj podobni. Manj pa je samoumevno, da bi bili učno uspešni učenci
in učenke tudi zadovoljni s svojim življenjem. Slovenska raziskava v obd-
obju pozne starosti sicer kaže, da starostniki z višjo izobrazbo praviloma
izražajo višje ravni zadovoljstva z življenjem (Stegmueller in Bakračevič
Vukman, 2012), vendar pa je relevantno vprašanje, ali se to zadovoljst-
vo razvija skupaj z učno uspešnostjo ali na primer šele kasneje v življen-
ju. Hkrati poskušamo bolje razumeti proces doseganja razvojnih rezul-
tatov skozi ugotavljanje podobnosti in razlik med napovedniki dosežkov
in napovedniki zadovoljstva mladostnikov z življenjem. Dodana vrednost
analiz v tem članku so tako ugotovitve, ki izhajajo iz primerjav napov-
ednih vrednosti enakih skupin napovednikov na različne razvojne rezu-
ltate; s tem bomo lahko neposredno primerjali pomembnost dejavnikov
iz posameznih vidikov življenja 15-letnikov za ene in za druge rezultate.
V članku se osredotočamo na individualne psihološke, socialne in
kognitivne dejavnike blagostanja. Kako učenke in učenci čutijo ter raz-
mišljajo o sebi, oblikuje njihovo obnašanje, še posebno, ko so soočeni z
okoliščinami, ki jim predstavljajo izziv (Bandura, 1977, iz Borgonovi in
Pal, 2016). Seveda vplivi na dosežke in zadovoljstvo z življenjem izhaja-
jo tudi iz drugih področij in mnogi v raziskavi PISA niso zajeti ali tudi
na splošno niso zlahka merljivi. Z obravnavo dejavnikov blagostanja želi-
mo prispevati k razumevanju nekaterih zaščitnih in rizičnih dejavnikov
iz življenja mladostnikov, preko katerih bi bilo mogoče prepoznati tudi
možnosti za izboljševanje vzgojno-izobraževalnih procesov in s tem dose-
ganje boljših razvojnih rezultatov ter splošne kakovosti sistema vzgoje
in izobraževanja. V raziskavi PISA 2015 so vsi podatki zbrani ob enem
času, ko so učenke in učenci stari 15 let, zato iz naših analiz ne moremo
neposredno sklepati o vzročnosti povezav med napovedniki in rezulta-
ti. Kljub temu pa bomo z refleksijo naših rezultatov z rezultati drugih
raziskav morda lahko postavili nadaljnje hipoteze in priporočila o tem,
4 Korelacija med bralnimi in matematičnimi dosežki za populacijo slovenskih 15-letnikov v naši
analizi je 0,79, korelacija med bralnimi in naravoslovnimi dosežki je 0,87 ter korelacija med
matematičnimi in naravoslovnimi dosežki 0,89; vir PISA 2015, lastni izračuni.
125
