Page 126 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 126
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
proces vrednotenja življenja in gre za globalno oceno, ki jo v skladu z last-
nimi merili posameznik pripiše kvaliteti svojega življenja. Samo vred-
notenje zadovoljstva je odvisno od razlike med dejanskimi okoliščinami
in tistimi, ki jih posameznik doživlja kot primeren standard za primer-
javo (ibid.). Raziskave kažejo, da vplivi na zadovoljstvo z življenjem izha-
jajo iz različnih vidikov življenja posameznika in vključujejo zdravst-
veno stanje, ekonomski položaj, doseženo izobrazbo, kakovost okolja,
socialne kontakte, državljansko aktivnost in osebno varnost (OECD,
2013a). Zadovoljstvo mladostnikov z življenjem se delno razlikuje od
odraslih, nanj bolj vplivajo izkušnje in odnosi v družini, s sovrstniki in
v šoli (Henry, 1994) ter je povezano s fiziološkim in kognitivnim razvo-
jem, razvojem socialnih spretnosti in spretnosti soočanja s težavnimi oko-
liščinami (Currie et al., 2012; Proctor, Linley in Maltby, 2009). Raziskave
so pokazale, da doživljanje medvrstniškega nasilja (Navaro, Ruiz-Oliva,
Larranaga in Yubero, 2013) ali psihološki problemi, kot sta anksioznost
in depresivnost (Huebner, 2004; Huebner, Funk in Gilman, 2000), lah-
ko vodijo do nižjega zadovoljstva z življenjem. Ugotovitve za Slovenijo v
splošnem kažejo, da mladostniki v starosti 15 let izražajo podobno stopn-
jo zadovoljstva z življenjem, kot je stopnja zadovoljstva z življenjem med
odraslimi, hkrati pa je stopnja zadovoljstva mladih v starosti od 16 do 25
let višja (OECD, 2017a; Portal STAT-SI).
V slovenskem prostoru o morebitni dihotomiji med kognitivnimi in
nekognitivnimi razvojnimi rezultati mladostnikov ni veliko raziskoval-
nih ugotovitev. V članku zato naslavljamo vprašanje o možnostih hkrat-
nega doseganja teh rezultatov in raziskujemo, kateri dejavniki iz šolskega
in izvenšolskega življenja so njihovi napovedniki. Iz nabora kazalnikov, ki
opisujejo različne vidike blagostanja učenk in učencev v šoli in izven nje,
bomo poskušali prepoznati skupine dejavnikov, ki prispevajo k obojim
oziroma vsaj k enim od teh rezultatov. Kot bazo podatkov bomo uporabili
zadnjo raziskavo PISA iz leta 2015 (OECD, 2016b), ki ob že dolgoletnem
preverjanju ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti vsebu-
je tudi podatke o določenih vidikih blagostanja 15-letnikov. Borgonovi
in Pal (2016) v izhodiščih zbiranja podatkov o blagostanju v raziskavi
PISA 2015 izraz blagostanje opredelita kot »dinamično stanje, ki ga kar-
akterizirajo izkušnje učenk in učencev glede sposobnosti in priložnos-
ti, da izpolnjujejo svoje osebne in socialne cilje. Vključuje več dimenzij
življenja učenk in učencev, in sicer kognitivno, psihološko, fiziološko, so-
cialno in materialno dimenzijo. Blagostanje lahko merimo s subjektivni-
mi in objektivnimi indikatorji kompetenc, percepcij, pričakovanj in živl-
jenjskih okoliščin.« (Ibid.: 8.) Izhodišča še navajajo, da je v tej definiciji
pomembna večdimenzionalnost blagostanja in dva zorna kota pogleda na
124
proces vrednotenja življenja in gre za globalno oceno, ki jo v skladu z last-
nimi merili posameznik pripiše kvaliteti svojega življenja. Samo vred-
notenje zadovoljstva je odvisno od razlike med dejanskimi okoliščinami
in tistimi, ki jih posameznik doživlja kot primeren standard za primer-
javo (ibid.). Raziskave kažejo, da vplivi na zadovoljstvo z življenjem izha-
jajo iz različnih vidikov življenja posameznika in vključujejo zdravst-
veno stanje, ekonomski položaj, doseženo izobrazbo, kakovost okolja,
socialne kontakte, državljansko aktivnost in osebno varnost (OECD,
2013a). Zadovoljstvo mladostnikov z življenjem se delno razlikuje od
odraslih, nanj bolj vplivajo izkušnje in odnosi v družini, s sovrstniki in
v šoli (Henry, 1994) ter je povezano s fiziološkim in kognitivnim razvo-
jem, razvojem socialnih spretnosti in spretnosti soočanja s težavnimi oko-
liščinami (Currie et al., 2012; Proctor, Linley in Maltby, 2009). Raziskave
so pokazale, da doživljanje medvrstniškega nasilja (Navaro, Ruiz-Oliva,
Larranaga in Yubero, 2013) ali psihološki problemi, kot sta anksioznost
in depresivnost (Huebner, 2004; Huebner, Funk in Gilman, 2000), lah-
ko vodijo do nižjega zadovoljstva z življenjem. Ugotovitve za Slovenijo v
splošnem kažejo, da mladostniki v starosti 15 let izražajo podobno stopn-
jo zadovoljstva z življenjem, kot je stopnja zadovoljstva z življenjem med
odraslimi, hkrati pa je stopnja zadovoljstva mladih v starosti od 16 do 25
let višja (OECD, 2017a; Portal STAT-SI).
V slovenskem prostoru o morebitni dihotomiji med kognitivnimi in
nekognitivnimi razvojnimi rezultati mladostnikov ni veliko raziskoval-
nih ugotovitev. V članku zato naslavljamo vprašanje o možnostih hkrat-
nega doseganja teh rezultatov in raziskujemo, kateri dejavniki iz šolskega
in izvenšolskega življenja so njihovi napovedniki. Iz nabora kazalnikov, ki
opisujejo različne vidike blagostanja učenk in učencev v šoli in izven nje,
bomo poskušali prepoznati skupine dejavnikov, ki prispevajo k obojim
oziroma vsaj k enim od teh rezultatov. Kot bazo podatkov bomo uporabili
zadnjo raziskavo PISA iz leta 2015 (OECD, 2016b), ki ob že dolgoletnem
preverjanju ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti vsebu-
je tudi podatke o določenih vidikih blagostanja 15-letnikov. Borgonovi
in Pal (2016) v izhodiščih zbiranja podatkov o blagostanju v raziskavi
PISA 2015 izraz blagostanje opredelita kot »dinamično stanje, ki ga kar-
akterizirajo izkušnje učenk in učencev glede sposobnosti in priložnos-
ti, da izpolnjujejo svoje osebne in socialne cilje. Vključuje več dimenzij
življenja učenk in učencev, in sicer kognitivno, psihološko, fiziološko, so-
cialno in materialno dimenzijo. Blagostanje lahko merimo s subjektivni-
mi in objektivnimi indikatorji kompetenc, percepcij, pričakovanj in živl-
jenjskih okoliščin.« (Ibid.: 8.) Izhodišča še navajajo, da je v tej definiciji
pomembna večdimenzionalnost blagostanja in dva zorna kota pogleda na
124
