Page 35 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 35
ž. kos, v. tašner, s. gaber ■ možnosti in meje konceptualizacij ...
ski sistem se je počasi podrejal maksimizaciji individualistične in indivi
dualne zadovoljitve interesov, ki jo je krepilo tržišče skozi potrošnjo. Posa
mezniki niso bili več del celote, celota je bila le še seštevek individualnih
celot. Omenjeno redukcijo avtorja umeščata v sedemdeseta leta, takrat je
tudi očiten premik znotraj vednosti same: odmik od makroekonomije kot
vednosti o ekonomiji kot celoti k mikroekonomiji kot vednosti o indivi
dualnih ekonomskih praksah. Sočasno se tudi v politični misli krepijo
disk urzi pravic in dolžnosti posameznikov ter izrinjajo diskurze skupnega
(prim. ibid.). Na tem ozadju je mogoče slediti tudi zamikom v polju edu
kacije.
Edukacija kot oblika zavarovanja pred individualnim
in socialnim tveganjem
Foucault omogoča misliti načine, kako se edukacija, vsaj od 18. stoletja
dalje, vzpostavlja kot mehanizem zagotavljanja gotovosti sodobnih družb.
(prim. Foucault, 2008a, 2008b in 2009). Gre za specifičnost programov,
tehnologij, diskurzivnih načinov, ki skušajo povezati poprej nepovezane
nize praks tako, da služijo političnim, ekonomskim, družbenim ciljem.
Konceptualizacijo ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v edukaciji na
tem ozadju mislimo kot del vzpostavljanja in ohranjanja razmerij ter me
hanizmov varnosti in gotovosti populacije (učencev, učiteljev, staršev …),
posameznika, nacije in nenazadnje institucij samih.
Med tem ko je sodobna družba kot osišče vladanja in vladnosti pri
vzemala temeljne svoboščine in avtonomijo, se je krepila potreba po zago
tavljanju ustreznih dispozicij vladanih. Razumevanje edukacije kot oblike
socialne varnosti in enakih možnosti je vzporedno omogočalo navezave li
beralnih idej na idejo homoeconomicusa.9. Partnerstvo v procesih, varnost
države blaginje in odgovornost politične ekonomije za zagotavljanje in
upravljanje pogojev življenja populacije postopoma izrivajo pojmi, kot so
podjetnost, človeški kapital, varnost posameznika, posameznice, za kate
ro prevzema odgovornost on, ona sama, kot upravljalec, upravljalka, skrb
nik, skrbnica pogojev kakovosti lastnega življenja (prim. Dean, 2010, in
Foucault, 2008b).
Na tem ozadju so se poprej razpršene in različne prakse v polju edu
kacije prestrukturirale in sidrale v pojem ugotavljanja in zagotavljanja ka
kovosti (v nadaljevanju UZK), sprva kot ideje popolnega upravljanja kako
vosti – total quality management (TQM). Morgan in Murtgatroyd (prim.
1994), ki ju lahko uvrščamo med začetnike popolnega upravljanja kakovo
9 Homoeconomicus je predvsem podjetnik sebe in svojega kapitala – kapitala, ki ga sam proizvaja.
To omogoča pogoje za konceptualizacijo človeškega kapitala (prim. Foucault, 2008b: str.
227–228).
33
ski sistem se je počasi podrejal maksimizaciji individualistične in indivi
dualne zadovoljitve interesov, ki jo je krepilo tržišče skozi potrošnjo. Posa
mezniki niso bili več del celote, celota je bila le še seštevek individualnih
celot. Omenjeno redukcijo avtorja umeščata v sedemdeseta leta, takrat je
tudi očiten premik znotraj vednosti same: odmik od makroekonomije kot
vednosti o ekonomiji kot celoti k mikroekonomiji kot vednosti o indivi
dualnih ekonomskih praksah. Sočasno se tudi v politični misli krepijo
disk urzi pravic in dolžnosti posameznikov ter izrinjajo diskurze skupnega
(prim. ibid.). Na tem ozadju je mogoče slediti tudi zamikom v polju edu
kacije.
Edukacija kot oblika zavarovanja pred individualnim
in socialnim tveganjem
Foucault omogoča misliti načine, kako se edukacija, vsaj od 18. stoletja
dalje, vzpostavlja kot mehanizem zagotavljanja gotovosti sodobnih družb.
(prim. Foucault, 2008a, 2008b in 2009). Gre za specifičnost programov,
tehnologij, diskurzivnih načinov, ki skušajo povezati poprej nepovezane
nize praks tako, da služijo političnim, ekonomskim, družbenim ciljem.
Konceptualizacijo ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v edukaciji na
tem ozadju mislimo kot del vzpostavljanja in ohranjanja razmerij ter me
hanizmov varnosti in gotovosti populacije (učencev, učiteljev, staršev …),
posameznika, nacije in nenazadnje institucij samih.
Med tem ko je sodobna družba kot osišče vladanja in vladnosti pri
vzemala temeljne svoboščine in avtonomijo, se je krepila potreba po zago
tavljanju ustreznih dispozicij vladanih. Razumevanje edukacije kot oblike
socialne varnosti in enakih možnosti je vzporedno omogočalo navezave li
beralnih idej na idejo homoeconomicusa.9. Partnerstvo v procesih, varnost
države blaginje in odgovornost politične ekonomije za zagotavljanje in
upravljanje pogojev življenja populacije postopoma izrivajo pojmi, kot so
podjetnost, človeški kapital, varnost posameznika, posameznice, za kate
ro prevzema odgovornost on, ona sama, kot upravljalec, upravljalka, skrb
nik, skrbnica pogojev kakovosti lastnega življenja (prim. Dean, 2010, in
Foucault, 2008b).
Na tem ozadju so se poprej razpršene in različne prakse v polju edu
kacije prestrukturirale in sidrale v pojem ugotavljanja in zagotavljanja ka
kovosti (v nadaljevanju UZK), sprva kot ideje popolnega upravljanja kako
vosti – total quality management (TQM). Morgan in Murtgatroyd (prim.
1994), ki ju lahko uvrščamo med začetnike popolnega upravljanja kakovo
9 Homoeconomicus je predvsem podjetnik sebe in svojega kapitala – kapitala, ki ga sam proizvaja.
To omogoča pogoje za konceptualizacijo človeškega kapitala (prim. Foucault, 2008b: str.
227–228).
33
