Page 32 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 32
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
pogoje oblikovanja vednosti, s katerimi si posameznik v teh prostorih lah
ko vlada sam4 (Dean, 2010: str. 24).
Da bi razumeli idejo kakovosti, moramo najprej poskušati razume
ti pogoje, v katerih se je vprašanje kakovosti zastavilo. Prispevek na ozadju
strukturiranja razmerij, regulativnih idej sodobne družbe ponuja možen
vstop v polje konceptualizacij in problematizacij kakovosti, kot regulativ
nega mehanizma sodobnih družb in v njih edukacij.
Regulacija varnosti
Foucault (prim. 2008a, 2008b, 2009) pojasnjuje, da sodobna družba de
luje v prepletu treh dispozitivov – suverenosti, nadzora in varnosti – in
je v jedru povezana s spoprijemi z negotovostjo. Tveganja in negotovosti
so nekaj, s čimer se človeštvo spopada ves čas svojega obstoja. Spreminja
jo se le načini pojmovanj le-teh in pristopi k upravljanju negotovosti. Fou
cault dokazuje, da je od 18. stoletja dalje upravljanje negotovosti in s tem
vzpostavljanje sedanjosti povezano z nastopom politične ekonomije, kot
racionalnosti urejanja varnosti družbe, njenih podsistemov ter življenj
posamezn ikov5 (2008b in 2009).
Dispozitiv varnosti v tem tekstu privzemamo kot niz regulativnih
mehanizmov (tudi idej), ki so se vzpostavili na ozadju liberalnih pojmo
vanj družbe in ekonomije. Zanj je značilna pomnožitev prostorov avtono
mije ter s tem povezana poudarjena vloga vednosti. Vzajemno se je na is
tem osišču vzpostavljala skrb za temeljno varnost in gotovost življenj kot
bega pred pomanjkanjem. Poskus obvladati pomanjkanje se je v tistem ob
dobju vztrajno izmikal mehanizmom regulacije in pomanjkanje je bilo
odpravljeno šele, ko se je ideja regulacije umaknila ideji sprostitve cirkula
cije blaga.6 Skratka, konec pomanjkanja je zahteval umik oblasti in avto
nomijo tržnih menjav. Tako se je vzpostavil prostor samoregulacije trga,
ki je prinesel obilje blaga. Svobodno tržišče pa je ob tem sprožalo niz ne
gotovosti in neenakosti, ki so zahtevale regulacijo s strani države v obliki
4 Ko Foucault (2008b) govori o umetnosti vladanja, pravi: »V določenem trenutku se je to zastavilo
kot vprašanje: ali vladam skladno z moralnimi, naravnimi ali božjimi zakoni? Potem v šestnajstem in
sedemnajstem stoletju /…/ je bilo vprašanje: ali vladam z zadostno intenziteto, globino in pozornostjo za
podrobnosti, da bi državo pripeljal do /…/ maksimalne moči? Danes pa je problem: Ali vladam na meji
med preveč in premalo, med maksimumom in minimumom, ki jo vzpostavlja narava stvari – mislim,
nujnosti lastne dejanjem oblasti.« (Ibid.: str. 19.)
5 Liberalizem, opozori Foucault, je igra svobode in varnosti, ki sili v kalkulacijo individualnih
in skupinskih interesov. Prav nevarnost je ena izmed implikacij liberalizma – brez politične
kulture ne varnosti ni liberalizma (2008b: str. 63–66). Svoboda, še opozori, pa lahko dejansko
proizvede destruktivne učinke, ki lahko prevladajo nad natanko tisto svobodo, ki naj bi jo
proizvajali. Sem umesti tudi sodobno krizo liberalizma (ibid.: str. 69).
6 Foucault to tematizira v okviru obravnave spoprijema med merkantilisti in fiziokrati (prim.
2008b).
30
pogoje oblikovanja vednosti, s katerimi si posameznik v teh prostorih lah
ko vlada sam4 (Dean, 2010: str. 24).
Da bi razumeli idejo kakovosti, moramo najprej poskušati razume
ti pogoje, v katerih se je vprašanje kakovosti zastavilo. Prispevek na ozadju
strukturiranja razmerij, regulativnih idej sodobne družbe ponuja možen
vstop v polje konceptualizacij in problematizacij kakovosti, kot regulativ
nega mehanizma sodobnih družb in v njih edukacij.
Regulacija varnosti
Foucault (prim. 2008a, 2008b, 2009) pojasnjuje, da sodobna družba de
luje v prepletu treh dispozitivov – suverenosti, nadzora in varnosti – in
je v jedru povezana s spoprijemi z negotovostjo. Tveganja in negotovosti
so nekaj, s čimer se človeštvo spopada ves čas svojega obstoja. Spreminja
jo se le načini pojmovanj le-teh in pristopi k upravljanju negotovosti. Fou
cault dokazuje, da je od 18. stoletja dalje upravljanje negotovosti in s tem
vzpostavljanje sedanjosti povezano z nastopom politične ekonomije, kot
racionalnosti urejanja varnosti družbe, njenih podsistemov ter življenj
posamezn ikov5 (2008b in 2009).
Dispozitiv varnosti v tem tekstu privzemamo kot niz regulativnih
mehanizmov (tudi idej), ki so se vzpostavili na ozadju liberalnih pojmo
vanj družbe in ekonomije. Zanj je značilna pomnožitev prostorov avtono
mije ter s tem povezana poudarjena vloga vednosti. Vzajemno se je na is
tem osišču vzpostavljala skrb za temeljno varnost in gotovost življenj kot
bega pred pomanjkanjem. Poskus obvladati pomanjkanje se je v tistem ob
dobju vztrajno izmikal mehanizmom regulacije in pomanjkanje je bilo
odpravljeno šele, ko se je ideja regulacije umaknila ideji sprostitve cirkula
cije blaga.6 Skratka, konec pomanjkanja je zahteval umik oblasti in avto
nomijo tržnih menjav. Tako se je vzpostavil prostor samoregulacije trga,
ki je prinesel obilje blaga. Svobodno tržišče pa je ob tem sprožalo niz ne
gotovosti in neenakosti, ki so zahtevale regulacijo s strani države v obliki
4 Ko Foucault (2008b) govori o umetnosti vladanja, pravi: »V določenem trenutku se je to zastavilo
kot vprašanje: ali vladam skladno z moralnimi, naravnimi ali božjimi zakoni? Potem v šestnajstem in
sedemnajstem stoletju /…/ je bilo vprašanje: ali vladam z zadostno intenziteto, globino in pozornostjo za
podrobnosti, da bi državo pripeljal do /…/ maksimalne moči? Danes pa je problem: Ali vladam na meji
med preveč in premalo, med maksimumom in minimumom, ki jo vzpostavlja narava stvari – mislim,
nujnosti lastne dejanjem oblasti.« (Ibid.: str. 19.)
5 Liberalizem, opozori Foucault, je igra svobode in varnosti, ki sili v kalkulacijo individualnih
in skupinskih interesov. Prav nevarnost je ena izmed implikacij liberalizma – brez politične
kulture ne varnosti ni liberalizma (2008b: str. 63–66). Svoboda, še opozori, pa lahko dejansko
proizvede destruktivne učinke, ki lahko prevladajo nad natanko tisto svobodo, ki naj bi jo
proizvajali. Sem umesti tudi sodobno krizo liberalizma (ibid.: str. 69).
6 Foucault to tematizira v okviru obravnave spoprijema med merkantilisti in fiziokrati (prim.
2008b).
30
