Page 33 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 33
ž. kos, v. tašner, s. gaber ■ možnosti in meje konceptualizacij ...
prerazporejanja (prim. Judt, 2010; Polany, 2008; Skidelsky, 2012). Prav to
vrstno produktivno uravnavanje razmerja med liberalizacijo trga in skrb
jo socialne države za tiste, ki jih delovanje trga potisne na družbeni rob, je
v treh desetletjih po drugi svetovni vojni – tja do leta 1973 – omogočilo
vzpostavitev delujočega dispozitiva varnosti.
Obe svetovni vojni lahko na omenjenem ozadju tematiziramo kot do
sedaj najresnejši »grožnji« izničenja dispozitiva varnosti. Povojni social
ni korektivi pa so po drugi strani v zahodnem svetu omogočili ponovno
vzpostavitev socialne varnosti, ki jo je na vzhodu Evrope prinesel sociali
zem, ki je socialno varnost v veliki meri zagotavljal ob hkratnem poudar
jenem naslanjanju na disciplinske in suverenistične dispozitive ter pri tem
radikalno omejil individualne svoboščine in tudi svobodo delovanja trga.
Razprave o politikah v letih po drugi svetovni vojni, trdi Judt, so bile
moralno obarvane: brezposelnost, inflacija in nizke cene kmetijskih izdel
kov so pomenili grožnjo povratka k ekstremističnim in revolucionarnim
idejam. Sicer ekonomska vprašanja so postala vprašanja etične povezano
sti skupnosti, vse od New Deala do zahodnonemških teoretikov social
nega trga, britanske vladajoče laburistične stranke … (prim. Judt, 2010:
str. 44–45). Oblastni mehanizmi povojnih družb so se tako strukturira
li okrog socialne varnosti, ki je pomenila vrsto pragmatičnih politik, na
menjenih blaženju socialne prikrajšanosti in zmanjševanju razlik med bo
gatimi in revnimi. Večja enakost, še pravi Judt, je prinesla tudi brezskrbno
dobo premoženjske varnosti in strah pred vrnitvijo ekstremistične politi
ke se je polegel. Država blaginje pa je ob tem uspela na liberalne institucije
navezati tudi srednji sloj, ki je v preteklosti zaradi nezadovoljstva in strahu
pred izgubo lastnega položaja nudil oporo celo fašizmu in nacizmu (prim.
ibid.: str. 48–49).
Kljub obdobju stabilnosti in relativne varnosti pa je povojna (evrop
ska) socialna država postajala tudi ekonomsko vse bolj nevzdržna. Spre
menjene razmere na kolonialnih ozemljih evropskih držav so za državo
blaginje v Evropi, ob že obstoječi pomnožitvi prebivalstva doma, pome
nile vse večje breme socialne regulacije in predvsem vse večje obdavčitve
sredn jega razreda (ibid.: str. 65, 66).
Od distributivne pravičnosti k osebni svobodi
V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, posebej po t. i. naftni krizi, so
se poprej delujoči mehanizmi kombinacije socialne regulacije in politične
ekonomije umikali regulativnim mehanizmom neolibralne racionalnosti,
ki se je vztrajno vzpostavljala kot konkurenca in opozicija, v povojnem ob
dobju prevladujoči, socialni državi (prim. Mirowski, 2015). Regulativna
ideja prerazporejanja se je ne le v ekonomskih, temveč tudi v političnih
31
prerazporejanja (prim. Judt, 2010; Polany, 2008; Skidelsky, 2012). Prav to
vrstno produktivno uravnavanje razmerja med liberalizacijo trga in skrb
jo socialne države za tiste, ki jih delovanje trga potisne na družbeni rob, je
v treh desetletjih po drugi svetovni vojni – tja do leta 1973 – omogočilo
vzpostavitev delujočega dispozitiva varnosti.
Obe svetovni vojni lahko na omenjenem ozadju tematiziramo kot do
sedaj najresnejši »grožnji« izničenja dispozitiva varnosti. Povojni social
ni korektivi pa so po drugi strani v zahodnem svetu omogočili ponovno
vzpostavitev socialne varnosti, ki jo je na vzhodu Evrope prinesel sociali
zem, ki je socialno varnost v veliki meri zagotavljal ob hkratnem poudar
jenem naslanjanju na disciplinske in suverenistične dispozitive ter pri tem
radikalno omejil individualne svoboščine in tudi svobodo delovanja trga.
Razprave o politikah v letih po drugi svetovni vojni, trdi Judt, so bile
moralno obarvane: brezposelnost, inflacija in nizke cene kmetijskih izdel
kov so pomenili grožnjo povratka k ekstremističnim in revolucionarnim
idejam. Sicer ekonomska vprašanja so postala vprašanja etične povezano
sti skupnosti, vse od New Deala do zahodnonemških teoretikov social
nega trga, britanske vladajoče laburistične stranke … (prim. Judt, 2010:
str. 44–45). Oblastni mehanizmi povojnih družb so se tako strukturira
li okrog socialne varnosti, ki je pomenila vrsto pragmatičnih politik, na
menjenih blaženju socialne prikrajšanosti in zmanjševanju razlik med bo
gatimi in revnimi. Večja enakost, še pravi Judt, je prinesla tudi brezskrbno
dobo premoženjske varnosti in strah pred vrnitvijo ekstremistične politi
ke se je polegel. Država blaginje pa je ob tem uspela na liberalne institucije
navezati tudi srednji sloj, ki je v preteklosti zaradi nezadovoljstva in strahu
pred izgubo lastnega položaja nudil oporo celo fašizmu in nacizmu (prim.
ibid.: str. 48–49).
Kljub obdobju stabilnosti in relativne varnosti pa je povojna (evrop
ska) socialna država postajala tudi ekonomsko vse bolj nevzdržna. Spre
menjene razmere na kolonialnih ozemljih evropskih držav so za državo
blaginje v Evropi, ob že obstoječi pomnožitvi prebivalstva doma, pome
nile vse večje breme socialne regulacije in predvsem vse večje obdavčitve
sredn jega razreda (ibid.: str. 65, 66).
Od distributivne pravičnosti k osebni svobodi
V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, posebej po t. i. naftni krizi, so
se poprej delujoči mehanizmi kombinacije socialne regulacije in politične
ekonomije umikali regulativnim mehanizmom neolibralne racionalnosti,
ki se je vztrajno vzpostavljala kot konkurenca in opozicija, v povojnem ob
dobju prevladujoči, socialni državi (prim. Mirowski, 2015). Regulativna
ideja prerazporejanja se je ne le v ekonomskih, temveč tudi v političnih
31
