Page 31 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 31
Možnosti in meje konceptualizacij ter praks
ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji
in izobraževanju
Živa Kos, Veronika Tašner in Slavko Gaber
Pojmovanja kakovosti, ki prečijo in strukturirajo različne diskurze o
edukaciji in širši družbi, kot so učinkovitost, vseživljenjsko učenje,
merjenje rezultatov, razvrščanje, poročila o kakovosti, mednarodna
primerljivost, certifikati kakovosti, na dejstvih utemeljene odločitve itd.,
razkrivajo regulativne ideje in strateško namero urejanja prostorov eduka
cije. Ti se kažejo kot relativno sistematizirani načini opredeljevanja prob
lemov in upravljanja z njimi.
Čeprav verjetno drži, na kar opozarja Mirowski (2015), da so meha
nizmi presoje pod geslom odgovornosti (accountability)1 v razmerju z dere
gulacijo v jedru neoliberalne ideje prestrukturiranja (ne pa tudi izničenja)
funkcij države (ibid.: str. 436), pa bi bilo prakse ugotavljanja in zagotavljan
ja kakovosti in presoje pripisati zgolj neoliberalni racionalnosti2 prehitro
početje. Dean (prim. 2010), na ozadju Foucaulteve ideje vladnosti,3 opo
zarja, da racionalnosti nikoli ne moremo enačiti s partikularno instituci
jo, celo s sistemom ne. Gre namreč za preplet, medsebojno vzpostavljanje
in izničenje, različno vpetost racionalnosti v različne podsisteme družbe.
Dean (prim. 2010) na ozadju Foucaultove konceptualizacije zami
kov in prepletov dispozitivov in vzpostavljanju dispozitiva varnosti (prim.
2009 in 2008b) tudi edukacijo umesti v središče oblastnih razmerij v
upravljanju populacije. Osrednja lastnost vlade, kot upravljanja ravnanj, je
podelitev svobode avtonomnega delovanja vladanim, hkrati pa zagotavlja
1 Tu accountability uporabljamo predvsem v pomenu, ki ga je v razmerju do pojma responsibility
opredelil Biesta (2010).
2 Mirowski s sodelavci (2015) opozarja prav to: da neoliberalna ideja v jedru ni (bila) zgolj
ideja svobodnega tržišča – čeprav je to pomemben regulatorni mehanizem, pa ni edini.
3 Governmentality.
29
ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji
in izobraževanju
Živa Kos, Veronika Tašner in Slavko Gaber
Pojmovanja kakovosti, ki prečijo in strukturirajo različne diskurze o
edukaciji in širši družbi, kot so učinkovitost, vseživljenjsko učenje,
merjenje rezultatov, razvrščanje, poročila o kakovosti, mednarodna
primerljivost, certifikati kakovosti, na dejstvih utemeljene odločitve itd.,
razkrivajo regulativne ideje in strateško namero urejanja prostorov eduka
cije. Ti se kažejo kot relativno sistematizirani načini opredeljevanja prob
lemov in upravljanja z njimi.
Čeprav verjetno drži, na kar opozarja Mirowski (2015), da so meha
nizmi presoje pod geslom odgovornosti (accountability)1 v razmerju z dere
gulacijo v jedru neoliberalne ideje prestrukturiranja (ne pa tudi izničenja)
funkcij države (ibid.: str. 436), pa bi bilo prakse ugotavljanja in zagotavljan
ja kakovosti in presoje pripisati zgolj neoliberalni racionalnosti2 prehitro
početje. Dean (prim. 2010), na ozadju Foucaulteve ideje vladnosti,3 opo
zarja, da racionalnosti nikoli ne moremo enačiti s partikularno instituci
jo, celo s sistemom ne. Gre namreč za preplet, medsebojno vzpostavljanje
in izničenje, različno vpetost racionalnosti v različne podsisteme družbe.
Dean (prim. 2010) na ozadju Foucaultove konceptualizacije zami
kov in prepletov dispozitivov in vzpostavljanju dispozitiva varnosti (prim.
2009 in 2008b) tudi edukacijo umesti v središče oblastnih razmerij v
upravljanju populacije. Osrednja lastnost vlade, kot upravljanja ravnanj, je
podelitev svobode avtonomnega delovanja vladanim, hkrati pa zagotavlja
1 Tu accountability uporabljamo predvsem v pomenu, ki ga je v razmerju do pojma responsibility
opredelil Biesta (2010).
2 Mirowski s sodelavci (2015) opozarja prav to: da neoliberalna ideja v jedru ni (bila) zgolj
ideja svobodnega tržišča – čeprav je to pomemben regulatorni mehanizem, pa ni edini.
3 Governmentality.
29
