Page 173 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 173
Razvijanje čustvenih in socialnih spretnosti
za doseganje pravičnosti in učinkovitosti
izobraževalnega sistema:
odnos med anksioznostjo
in učnimi dosežki
Ana Kozina
Načelo pravičnosti izobraževalnih politik zaobjema spodbujanje
celostnega razvoja vseh posameznikov ter razvoj izobraževalnih
politik in praks, ki vsakemu posamezniku ne glede na njegov iz
hodiščni položaj (npr. nizek socialno-ekonomski status) omogočajo dose
ganje njegovih optimalnih ravni razvoja (tako kognitivnih kot nekogni
tivnih). Nizek socialno-ekonomski status se namreč povezuje s številnimi
negativnimi izidi (Bornstein in Bradley, 2003), tudi s pogostejšimi čustve
nimi in vedenjskimi težavami otrok in mladostnikov (Schaffer, 2009 ), ki
so povezane tudi z nižjimi učnimi dosežki (Connor, 2002; Kozina, 2014,
2015; Mazzone et al., 2007; Schwartz et al., 2006). Šola lahko s spodbu
janjem celostnega razvoja manjša čustvene in vedenjske težave, na ta na
čin spodbudno vpliva na učni dosežek (Zins et al., 2004), hkrati podpre
celostni razvoj posameznikov in zagotavlja enake možnosti. Pravičnost v
izobraževanju, ki je bistveni element družbene pravičnosti, je tesno pove
zana z enakostjo. Zato pravičnost v izobraževanju pogosto razumemo kot
enakost izobraževalnih možnosti, ki je nujni pogoj za to, da imajo v so
dobnih družbah, temelječih na liberalnih in demokratičnih načelih, vsi
njihovi državljani enake možnosti za uspeh v življenju (Bela knjiga, 2011).
Načelo pravičnosti, ki vključuje celostni razvoj posameznika, je vključe
no v Zakon o osnovni šoli (»spodbujanje skladnega telesnega, spoznavne
ga, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posamezni
ka z upoštevanjem razvojnih zakonitosti«, Zakon o osnovni šoli, 2. člen)
ter v Beli knjigi (Bela knjiga, 2011). Nujnost uravnoteženega razvoja tako
kognitivnih kot socialnih in čustvenih spretnosti za uspeh v šoli in kasne
je poudarja tudi OECD (OECD, 2015).
171
za doseganje pravičnosti in učinkovitosti
izobraževalnega sistema:
odnos med anksioznostjo
in učnimi dosežki
Ana Kozina
Načelo pravičnosti izobraževalnih politik zaobjema spodbujanje
celostnega razvoja vseh posameznikov ter razvoj izobraževalnih
politik in praks, ki vsakemu posamezniku ne glede na njegov iz
hodiščni položaj (npr. nizek socialno-ekonomski status) omogočajo dose
ganje njegovih optimalnih ravni razvoja (tako kognitivnih kot nekogni
tivnih). Nizek socialno-ekonomski status se namreč povezuje s številnimi
negativnimi izidi (Bornstein in Bradley, 2003), tudi s pogostejšimi čustve
nimi in vedenjskimi težavami otrok in mladostnikov (Schaffer, 2009 ), ki
so povezane tudi z nižjimi učnimi dosežki (Connor, 2002; Kozina, 2014,
2015; Mazzone et al., 2007; Schwartz et al., 2006). Šola lahko s spodbu
janjem celostnega razvoja manjša čustvene in vedenjske težave, na ta na
čin spodbudno vpliva na učni dosežek (Zins et al., 2004), hkrati podpre
celostni razvoj posameznikov in zagotavlja enake možnosti. Pravičnost v
izobraževanju, ki je bistveni element družbene pravičnosti, je tesno pove
zana z enakostjo. Zato pravičnost v izobraževanju pogosto razumemo kot
enakost izobraževalnih možnosti, ki je nujni pogoj za to, da imajo v so
dobnih družbah, temelječih na liberalnih in demokratičnih načelih, vsi
njihovi državljani enake možnosti za uspeh v življenju (Bela knjiga, 2011).
Načelo pravičnosti, ki vključuje celostni razvoj posameznika, je vključe
no v Zakon o osnovni šoli (»spodbujanje skladnega telesnega, spoznavne
ga, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posamezni
ka z upoštevanjem razvojnih zakonitosti«, Zakon o osnovni šoli, 2. člen)
ter v Beli knjigi (Bela knjiga, 2011). Nujnost uravnoteženega razvoja tako
kognitivnih kot socialnih in čustvenih spretnosti za uspeh v šoli in kasne
je poudarja tudi OECD (OECD, 2015).
171
