Page 122 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 122
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
zasledovanju evropskih ciljev na področju izobraževanja – ter politološko
– o vplivu novih oblik vladavine v Evropski uniji (EU) na proces obliko
vanja in izvajanja nacionalnih izobraževalnih politik. V Sloveniji znanst
venih razprav, ki naslavljajo ti dve vprašanji, ni veliko, njihovi izsledki pa
z različnih znanstvenih perspektiv in ob uporabi različnih študij prime
rov opozarjajo na dosedanje pasivno in nekritično sprejemanje evropskih
agend v slovenskem izobraževalnem prostoru (npr. Adam, 2014; Medveš,
2008; Štefanc, 2008; Vezjak, 2014). V članku se v navedene razprave umeš
čamo in jih dopolnjujemo s politološkimi vpogledi v zasnovanost nove
oblike vladavine v EU, ki (lahko) pomembno pojasnjujejo dosedanje ne
kritično sprejemanje evropskih agend v slovenskem izobraževalnem pro
storu.1 Strukturo nove oblike vladavine v EU na področju izobraževalnih
politik in procese vladanja orišemo na konkretnem primeru spoštovanja
načel učinkovitosti in pravičnosti izobraževanja. Pri tem s predstavljenimi
uvidi predstavljamo del pomembnih podlag za spoštovanje načel in strate
ških usmeritev Slovenije pri razvoju izobraževalnega sistema v prihodnje.
Namen članka je odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
– S kakšnimi mehanizmi (javnopolitičnimi instrumenti) deluje nova
oblika (neoliberalne) vladavine v evropskem izobraževalnem prosto
ru?
– Kako sta v takšno obliko vladavine umeščeni načeli učinkovitosti in
pravičnosti izobraževanja?
– Kateri so izkazi njenega dosedanjega umeščanja v slovenski izobraže
valni prostor?
Skladno z Mitchell (2006) lahko študije neoliberalizma razvrstimo
v tri analitične kategorije: javnopolitični okvir, ideologija, politično vla
danje/vladavina (angl. governmentality), pri čemer je zaslediti manko raz
iskav prav na področju preučevanja neoliberalizma kot političnega vla
danja/vladavine. V članku vladavino obravnavamo kot normativno in
analitično kategorijo. V normativni kategoriji so objekt preučevanja nova
oblika vladavine v EU, njena struktura in procesi. V analitični perspekti
vi uporabimo kompleksen večnivojski okvir analize, ki pojasnjuje pogoje,
pod katerimi nova oblika vladavine v EU spodbuja države članice, da sle
dijo ciljem EU na področju izobraževanja (Altrichter, 2010; Ioannidou,
2010).
1 Štefanc (2008: str. 11) ugotavlja, da je razmeroma preprosto utemeljevati, da se področje
izobraževanja podreja neoliberalnim idejam, zahtevneje pa je pokazati, kako se te izraža-
jo v konkretnih ukrepih izobraževalne politike, sistemskih spremembah in reformnih
posegih.
120
zasledovanju evropskih ciljev na področju izobraževanja – ter politološko
– o vplivu novih oblik vladavine v Evropski uniji (EU) na proces obliko
vanja in izvajanja nacionalnih izobraževalnih politik. V Sloveniji znanst
venih razprav, ki naslavljajo ti dve vprašanji, ni veliko, njihovi izsledki pa
z različnih znanstvenih perspektiv in ob uporabi različnih študij prime
rov opozarjajo na dosedanje pasivno in nekritično sprejemanje evropskih
agend v slovenskem izobraževalnem prostoru (npr. Adam, 2014; Medveš,
2008; Štefanc, 2008; Vezjak, 2014). V članku se v navedene razprave umeš
čamo in jih dopolnjujemo s politološkimi vpogledi v zasnovanost nove
oblike vladavine v EU, ki (lahko) pomembno pojasnjujejo dosedanje ne
kritično sprejemanje evropskih agend v slovenskem izobraževalnem pro
storu.1 Strukturo nove oblike vladavine v EU na področju izobraževalnih
politik in procese vladanja orišemo na konkretnem primeru spoštovanja
načel učinkovitosti in pravičnosti izobraževanja. Pri tem s predstavljenimi
uvidi predstavljamo del pomembnih podlag za spoštovanje načel in strate
ških usmeritev Slovenije pri razvoju izobraževalnega sistema v prihodnje.
Namen članka je odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
– S kakšnimi mehanizmi (javnopolitičnimi instrumenti) deluje nova
oblika (neoliberalne) vladavine v evropskem izobraževalnem prosto
ru?
– Kako sta v takšno obliko vladavine umeščeni načeli učinkovitosti in
pravičnosti izobraževanja?
– Kateri so izkazi njenega dosedanjega umeščanja v slovenski izobraže
valni prostor?
Skladno z Mitchell (2006) lahko študije neoliberalizma razvrstimo
v tri analitične kategorije: javnopolitični okvir, ideologija, politično vla
danje/vladavina (angl. governmentality), pri čemer je zaslediti manko raz
iskav prav na področju preučevanja neoliberalizma kot političnega vla
danja/vladavine. V članku vladavino obravnavamo kot normativno in
analitično kategorijo. V normativni kategoriji so objekt preučevanja nova
oblika vladavine v EU, njena struktura in procesi. V analitični perspekti
vi uporabimo kompleksen večnivojski okvir analize, ki pojasnjuje pogoje,
pod katerimi nova oblika vladavine v EU spodbuja države članice, da sle
dijo ciljem EU na področju izobraževanja (Altrichter, 2010; Ioannidou,
2010).
1 Štefanc (2008: str. 11) ugotavlja, da je razmeroma preprosto utemeljevati, da se področje
izobraževanja podreja neoliberalnim idejam, zahtevneje pa je pokazati, kako se te izraža-
jo v konkretnih ukrepih izobraževalne politike, sistemskih spremembah in reformnih
posegih.
120
