Page 111 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 111
a. mladenović ■ pomen intersekcionalnega pristopa ...
področje.17 Morda najočitnejši pa so učinki diskurzivnega delovanja v za
znavah o lastnem znanju, v stopnji samozaupanja ter samozavesti učen
cev in učenk, na vseh tistih področjih torej, ki se vežejo na konstrukcije
moškosti in ženskosti in na ustvarjanje spolne identitete. Raziskave (gl.
Chaplain, 2000; Joshi in Srivastava, 2009; Rahmani, 2011) tako kažejo, da
dekleta izkazujejo statistično pomembno nižjo stopnjo samozavesti glede
svojega znanja kot fantje. Dekleta torej kljub višjim dosežkom podcenju
jejo svoje znanje in obratno – fantje kljub v povprečju slabšim dosežkom
v svoje znanje zaupajo bolj, prav tako krivdo za lasten neuspeh dekleta v
večji meri kot fantje pripisujejo sebi. Dekleta poročajo tudi o višjih stop
njah stresa, bolj kot fantje izražajo, da jih skrbi, kako se bodo odrezale na
preverjanjih znanja (Pomerantz, Altermatt in Saxon, 2002). Vse to kaže
na ponotranjenje spolno zaznamovanih stereotipov o lastnih akademskih
sposobnostih, pa tudi neoliberalne ideologije, ki (ne)uspeh pogojuje z in
dividualnimi sposobnostmi in trudom, ekonomske in družbene pogoje,
ki oblikujejo izobraževalne izkušnje in dosežke, pa pušča ob strani (Pache
co in Nao, 2009, v Núñez, 2014).
Tretja raven: zgodovinski kontekst
Zadnja raven intersekcionalnega modela postavlja socialne kategorije ter
iz njih izhajajoče medosebne odnose in družbene arene delovanja v šir
ši časovni in prostorski kontekst zgodovinske realnosti. Na tej ravni gre
za analizo makro sistemov ekonomske, zakonodajne, politične, medijske
in družbene moči, ki se skozi čas razvijajo na določenem prostoru, pa tudi
družbenih gibanj, ki te, med sabo prekrivajoče se sisteme, poskušajo po
stavljati pod vprašaj (Núñez, 2014: str. 89). Za intersekcionalni pristop je
prav ta nivo najbolj kritičnega pomena, saj presega nekritične analize, ki se
osredotočajo zgolj na osebna izkustva neenakosti, brez da bi jih umestile v
makro družbeno-ekonomski kontekst.18
Živimo v času negotovosti, ko se svetovna ekonomija počasi pobira
in poskuša sestaviti nazaj po hudem padcu, v javnem govoru pa so socialno
pravičnost in enakost možnosti zamenjali termini varčevanja, privatizaci
je, gospodarske odličnosti in tekmovalnosti. V takšnem okolju je posta
lo opravljanje storitev za gospodarstvo eden izmed ključnih ciljev in smo
trov (izobraževalnih) institucij (Laval, 2005). V edukacijo se je, podobno
kot v ostala področja družbenega življenja, vtkala neoliberalna ideologija,
17 Fantje, kot že povedano, za dekleti izraziteje zaostajajo »le« v bralni pismenosti, njihove
slabše dosežke pri jeziku, branju, pismenosti in komunikacijsko orientiranih predmetih pa
lahko razumemo kot produkt relacijskih spolnih konstrukcij, ki komunikacijo in čustva
vežejo na ženskost ter jih posledično označijo kot neprimerna polja za uspeh fantov (Fran-
cis in Skelton, 2005: str. 9).
18 Prim. Salem (2016).
109
področje.17 Morda najočitnejši pa so učinki diskurzivnega delovanja v za
znavah o lastnem znanju, v stopnji samozaupanja ter samozavesti učen
cev in učenk, na vseh tistih področjih torej, ki se vežejo na konstrukcije
moškosti in ženskosti in na ustvarjanje spolne identitete. Raziskave (gl.
Chaplain, 2000; Joshi in Srivastava, 2009; Rahmani, 2011) tako kažejo, da
dekleta izkazujejo statistično pomembno nižjo stopnjo samozavesti glede
svojega znanja kot fantje. Dekleta torej kljub višjim dosežkom podcenju
jejo svoje znanje in obratno – fantje kljub v povprečju slabšim dosežkom
v svoje znanje zaupajo bolj, prav tako krivdo za lasten neuspeh dekleta v
večji meri kot fantje pripisujejo sebi. Dekleta poročajo tudi o višjih stop
njah stresa, bolj kot fantje izražajo, da jih skrbi, kako se bodo odrezale na
preverjanjih znanja (Pomerantz, Altermatt in Saxon, 2002). Vse to kaže
na ponotranjenje spolno zaznamovanih stereotipov o lastnih akademskih
sposobnostih, pa tudi neoliberalne ideologije, ki (ne)uspeh pogojuje z in
dividualnimi sposobnostmi in trudom, ekonomske in družbene pogoje,
ki oblikujejo izobraževalne izkušnje in dosežke, pa pušča ob strani (Pache
co in Nao, 2009, v Núñez, 2014).
Tretja raven: zgodovinski kontekst
Zadnja raven intersekcionalnega modela postavlja socialne kategorije ter
iz njih izhajajoče medosebne odnose in družbene arene delovanja v šir
ši časovni in prostorski kontekst zgodovinske realnosti. Na tej ravni gre
za analizo makro sistemov ekonomske, zakonodajne, politične, medijske
in družbene moči, ki se skozi čas razvijajo na določenem prostoru, pa tudi
družbenih gibanj, ki te, med sabo prekrivajoče se sisteme, poskušajo po
stavljati pod vprašaj (Núñez, 2014: str. 89). Za intersekcionalni pristop je
prav ta nivo najbolj kritičnega pomena, saj presega nekritične analize, ki se
osredotočajo zgolj na osebna izkustva neenakosti, brez da bi jih umestile v
makro družbeno-ekonomski kontekst.18
Živimo v času negotovosti, ko se svetovna ekonomija počasi pobira
in poskuša sestaviti nazaj po hudem padcu, v javnem govoru pa so socialno
pravičnost in enakost možnosti zamenjali termini varčevanja, privatizaci
je, gospodarske odličnosti in tekmovalnosti. V takšnem okolju je posta
lo opravljanje storitev za gospodarstvo eden izmed ključnih ciljev in smo
trov (izobraževalnih) institucij (Laval, 2005). V edukacijo se je, podobno
kot v ostala področja družbenega življenja, vtkala neoliberalna ideologija,
17 Fantje, kot že povedano, za dekleti izraziteje zaostajajo »le« v bralni pismenosti, njihove
slabše dosežke pri jeziku, branju, pismenosti in komunikacijsko orientiranih predmetih pa
lahko razumemo kot produkt relacijskih spolnih konstrukcij, ki komunikacijo in čustva
vežejo na ženskost ter jih posledično označijo kot neprimerna polja za uspeh fantov (Fran-
cis in Skelton, 2005: str. 9).
18 Prim. Salem (2016).
109
