Page 114 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 114
šolsko polje, letnik xxvii, številka 5–6
plete njihovih identitetnih pozicij, na neravnovesja v razmerjih moči, ki so
vtkana v arene delovanja, ter na vlogo širšega zgodovinskega, kulturnega,
ekonomskega in socialnega konteksta.
Edukacijsko raziskovanje bo v prihodnosti lahko vzpostavilo in/ali
ohranilo kritično ter prodorno držo zgolj v primeru, če si bodo raziskovalci
zastavljali vprašanja, ki bodo poskušala nasloviti različnost ter kompleks
nost izobraževalnih izkušenj vseh učencev in učenk, odgovore pa iskala
v zagotavljanju enakosti in pravičnosti ne glede na (ne)ugodnost pozicije
križišč, na katerih stojijo posamezniki/-ce. Ti namreč v svojem delovanju
v izobraževalnem okolju niso svobodni, pa tudi okolje samo ni nevtralno,
saj je umeščeno v makro socialni, ekonomski, politični in kulturni kon
tekst. Z uporabo intersekcionalnega pristopa smo poskusili pokazati, da
spol ni edina determinanta izobraževalnih dosežkov, da torej nikakor ne
velja, da so vsi fantje na vseh področjih slabši od vseh deklet. Izobraževalni
dosežki in izkušnje učencev in učenk variirajo glede na kombinacijo dru
gih dimenzij socialnih kategorij, ki so vpete v specifična razmerja moči,
odvisni pa so tudi od dominantnih konstrukcij moškosti in ženskosti in
kompleksnih identitetnih procesov.
Resna vprašanja v edukacijskem raziskovanju so in bodo tudi v pri
hodnje torej tista, ki temeljijo na prepoznanju, da na izobraževalne dosež
ke in izobraževalno izkušnjo vplivajo tudi strukturne neenakosti in odno
si moči v neoliberalizmu in kapitalizmu, ne pa le tista, ki izvirajo iz trhlih
argumentov o individualnih razlikah kot posledicah raznolikosti ter o
»fantih, ki ne znajo ali nočejo brati, ker jih šola pač ne zanima«.
Literatura
Anderson, K. J. (2015) Modern misogyny: Antifeminism in a post-feminist era.
Oxford: Oxford University Press.
Anthias, F. (2013) Intersectional what? Social divisions, intersectionality, and
levels of analysis. Ethnicities 13 (1), str. 3–19.
Apple, M. W. (2001) Comparing Neo-liberal Projects and Inequality in Edu
cation. Comparative Education 37 (4), str. 409–423.
--- (2011) Global Crises, Social Justice, and Teacher Education. Journal of Tea
cher Education 62 (2), str. 222–234.
--- (2012) Education and Power. New York: Routledge.
--- (2013) Knowledge, Power and Education. New York: Routledge.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) J. Krek, M.
Metljak (ur.). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
112
plete njihovih identitetnih pozicij, na neravnovesja v razmerjih moči, ki so
vtkana v arene delovanja, ter na vlogo širšega zgodovinskega, kulturnega,
ekonomskega in socialnega konteksta.
Edukacijsko raziskovanje bo v prihodnosti lahko vzpostavilo in/ali
ohranilo kritično ter prodorno držo zgolj v primeru, če si bodo raziskovalci
zastavljali vprašanja, ki bodo poskušala nasloviti različnost ter kompleks
nost izobraževalnih izkušenj vseh učencev in učenk, odgovore pa iskala
v zagotavljanju enakosti in pravičnosti ne glede na (ne)ugodnost pozicije
križišč, na katerih stojijo posamezniki/-ce. Ti namreč v svojem delovanju
v izobraževalnem okolju niso svobodni, pa tudi okolje samo ni nevtralno,
saj je umeščeno v makro socialni, ekonomski, politični in kulturni kon
tekst. Z uporabo intersekcionalnega pristopa smo poskusili pokazati, da
spol ni edina determinanta izobraževalnih dosežkov, da torej nikakor ne
velja, da so vsi fantje na vseh področjih slabši od vseh deklet. Izobraževalni
dosežki in izkušnje učencev in učenk variirajo glede na kombinacijo dru
gih dimenzij socialnih kategorij, ki so vpete v specifična razmerja moči,
odvisni pa so tudi od dominantnih konstrukcij moškosti in ženskosti in
kompleksnih identitetnih procesov.
Resna vprašanja v edukacijskem raziskovanju so in bodo tudi v pri
hodnje torej tista, ki temeljijo na prepoznanju, da na izobraževalne dosež
ke in izobraževalno izkušnjo vplivajo tudi strukturne neenakosti in odno
si moči v neoliberalizmu in kapitalizmu, ne pa le tista, ki izvirajo iz trhlih
argumentov o individualnih razlikah kot posledicah raznolikosti ter o
»fantih, ki ne znajo ali nočejo brati, ker jih šola pač ne zanima«.
Literatura
Anderson, K. J. (2015) Modern misogyny: Antifeminism in a post-feminist era.
Oxford: Oxford University Press.
Anthias, F. (2013) Intersectional what? Social divisions, intersectionality, and
levels of analysis. Ethnicities 13 (1), str. 3–19.
Apple, M. W. (2001) Comparing Neo-liberal Projects and Inequality in Edu
cation. Comparative Education 37 (4), str. 409–423.
--- (2011) Global Crises, Social Justice, and Teacher Education. Journal of Tea
cher Education 62 (2), str. 222–234.
--- (2012) Education and Power. New York: Routledge.
--- (2013) Knowledge, Power and Education. New York: Routledge.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) J. Krek, M.
Metljak (ur.). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
112
