Page 213 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 213
a. drobnič vidic ■ primerjava dveh interdisciplinarnih učnih pristopov ...
naravoslovjem skorajda ni, saj gre le za skupne napore učiteljev enega in
drugega področja za realizacijo IBL. Zanimivo pa je, da najdemo v tistih
maloštevilnih prispevkih, ki IBL uvajajo v čisto matematiko, tudi konkre-
tne primere problemov.
Skoraj polovica prispevkov, povezanih s področjem matematike, po-
leg IBL pristopa vključuje tudi karakteristike PBL pristopa ali omenja
tudi ta pristop, kar ne nasprotuje teoretični domnevi, da je IBL krovni
pristop in lahko vsebuje tudi PBL, kar najbrž tudi pripomore k večji zasto-
panosti krovnega pristopa v prispevkih (Preglednica 5).
Zaključek
Poimenovanje na pedagoškem področju v slovenskem jeziku je občutlji-
va dejavnost, saj področje združuje raziskovalce različnih strok in izobra-
ževalnih nivojev, ki poimenovanja pogosto oblikujejo po lastnih zamislih.
Prav zaradi neenotnosti poimenovanj in zahtevne slovenske slovnice pa
je iskanje objav določenega učnega pristopa zahtevno, kar slovenske raz-
iskovalce na pedagoškem področju bolj ločuje kot pa združuje. Že tako
majhno slovensko jezikovno področje po našem mnenju ne potrebuje po-
sebnega izrazoslovja učnega pristopa pri različnih predmetih. Na pod-
lagi najdenih poimenovanj slovenske literature bi se odločili za enotno
imenovanje raziskovalno (naravnano) učenje: RNU za IBL ter problem-
sko (naravnano) učenje: PNU za PBL, kar pa bi moralo biti usklajeno in
odobreno s strani strokovnjakov s področja didaktike. Beseda v oklepaju
nakazuje, da je to učni pristop, ki se v kurikulum uvaja kontinuirano dalj-
še časovno obdobje.
Izvedena raziskava slovenske in tuje literature ima precej omejitev, ki
jih je treba izpostaviti. Prvič: zaradi izpostavljenega neenotnega poimeno-
vanja pristopov učenja oz. poučevanja je nemogoče obravnavati vsa poime-
novanja za omenjena pristopa in tako povedati, kolikšen del na temo na-
vezujočih se prispevkov je sploh bil analiziran. Iskanja nismo usmerili na
problemsko ali raziskovalno orientirano učenje oz. poučevanje na primer
(ang. problem-oriented learning, inquiry-oriented learning), ki se tudi po-
javlja pri nas in v svetu (prim. Rahayu et al., 2011; Woods, 2014). Prav to
smo v prispevku želeli tudi poudariti, saj bi enotno poimenovanje učitelju,
ki želi neko inovacijo vpeljati v prakso, zelo olajšalo delo. Pri slovenski li-
teraturi so poleg pestrega nabora poimenovanj še dodatne težave, saj vse
slovenske objave niso vodene elektronsko. Pri pregledu tuje literature smo
se omejili na pregled ene same visokokakovostne revije, in sicer IJSME,
kar je tudi treba dodati med omejitve. Vendar pa menimo, da nam je uspe-
lo s to selekcijo realno predstaviti delež objav obeh pristopov na podro-
čju matematike in naravoslovja. Ta omejitev področja na naravoslovje in
211
naravoslovjem skorajda ni, saj gre le za skupne napore učiteljev enega in
drugega področja za realizacijo IBL. Zanimivo pa je, da najdemo v tistih
maloštevilnih prispevkih, ki IBL uvajajo v čisto matematiko, tudi konkre-
tne primere problemov.
Skoraj polovica prispevkov, povezanih s področjem matematike, po-
leg IBL pristopa vključuje tudi karakteristike PBL pristopa ali omenja
tudi ta pristop, kar ne nasprotuje teoretični domnevi, da je IBL krovni
pristop in lahko vsebuje tudi PBL, kar najbrž tudi pripomore k večji zasto-
panosti krovnega pristopa v prispevkih (Preglednica 5).
Zaključek
Poimenovanje na pedagoškem področju v slovenskem jeziku je občutlji-
va dejavnost, saj področje združuje raziskovalce različnih strok in izobra-
ževalnih nivojev, ki poimenovanja pogosto oblikujejo po lastnih zamislih.
Prav zaradi neenotnosti poimenovanj in zahtevne slovenske slovnice pa
je iskanje objav določenega učnega pristopa zahtevno, kar slovenske raz-
iskovalce na pedagoškem področju bolj ločuje kot pa združuje. Že tako
majhno slovensko jezikovno področje po našem mnenju ne potrebuje po-
sebnega izrazoslovja učnega pristopa pri različnih predmetih. Na pod-
lagi najdenih poimenovanj slovenske literature bi se odločili za enotno
imenovanje raziskovalno (naravnano) učenje: RNU za IBL ter problem-
sko (naravnano) učenje: PNU za PBL, kar pa bi moralo biti usklajeno in
odobreno s strani strokovnjakov s področja didaktike. Beseda v oklepaju
nakazuje, da je to učni pristop, ki se v kurikulum uvaja kontinuirano dalj-
še časovno obdobje.
Izvedena raziskava slovenske in tuje literature ima precej omejitev, ki
jih je treba izpostaviti. Prvič: zaradi izpostavljenega neenotnega poimeno-
vanja pristopov učenja oz. poučevanja je nemogoče obravnavati vsa poime-
novanja za omenjena pristopa in tako povedati, kolikšen del na temo na-
vezujočih se prispevkov je sploh bil analiziran. Iskanja nismo usmerili na
problemsko ali raziskovalno orientirano učenje oz. poučevanje na primer
(ang. problem-oriented learning, inquiry-oriented learning), ki se tudi po-
javlja pri nas in v svetu (prim. Rahayu et al., 2011; Woods, 2014). Prav to
smo v prispevku želeli tudi poudariti, saj bi enotno poimenovanje učitelju,
ki želi neko inovacijo vpeljati v prakso, zelo olajšalo delo. Pri slovenski li-
teraturi so poleg pestrega nabora poimenovanj še dodatne težave, saj vse
slovenske objave niso vodene elektronsko. Pri pregledu tuje literature smo
se omejili na pregled ene same visokokakovostne revije, in sicer IJSME,
kar je tudi treba dodati med omejitve. Vendar pa menimo, da nam je uspe-
lo s to selekcijo realno predstaviti delež objav obeh pristopov na podro-
čju matematike in naravoslovja. Ta omejitev področja na naravoslovje in
211
