Page 214 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 214
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
matematiko je precej zmanjšala število zadetkov, saj je ta selekcija izločila
mnoge prispevke, pri katerih bi bila lahko celovita slika splošne uporabe
pristopov drugačna. Seveda pa to ni bil naš namen. Za vpogled v prispev-
ke z enim od omenjenih učnih pristopov za področje matematike bi bilo
smiselno v prihodnje analizirati prispevke celotne baze Wos ali Scopus,
kjer bi dobili več zadetkov uporabe samo na področju matematike.
Ker je PBL s svojimi karakteristikami – delo v majhnih skupinah,
spoznavanje nove snovi preko interdisciplinarnih problemov, samostoj-
nost učencev pri iskanju novi informacij in učiteljeva vloga tutorja – tež-
je izvedljiv kot IBL, je vsaj v fazi vpeljevanja v pouk matematike IBL eno-
stavnejši, bolj prilagodljiv trenutnim zahtevam kurikuluma in prijaznejši
učiteljem. Pri realizaciji obeh ne gre pozabiti, da to ni učna metoda, ki jo
vpeljemo v pouk le enkrat v delu učne ure, ampak gre za dolgoročno ten-
denco učitelja, da neka nova situacija (pojav, problem, projekt) sproži pri
pouku aktivnosti in razmišljanje učencev, ki na podlagi predznanja, rado-
vednosti in učiteljeve podpore sprašujejo, odgovarjajo in pridejo do novih
spoznanj na konstruktivistični način. Ko se želimo kot učitelji pripraviti
na novo vlogo usmerjevalca pri IBL ali PBL, bomo našli veliko tuje litera-
ture o IBL, pri iskanju materiala za delo učencev pa nam pogosto pomaga-
jo prispevki o PBL z realnimi problemi, saj ti pri pouku matematike pogo-
steje kot naravni pojavi oziroma situacije izzovejo matematične aktivnosti,
kot je reševanje problemov.
Tako IBL kot PBL omogočata interdisciplinarno povezovanje mate-
matike z drugimi predmeti, kar je priporočilo v naših učnih načrtih in kar
smo zaznali kot trend zadnjega petletnega obdobja v tuji literaturi pred-
vsem pri povezovanju STEM predmetov (Slika 3). Vsebinski pregled tuje
visokokakovostne revije s področja matematičnega in naravoslovnega iz-
obraževanja pa pokaže, da je manj prispevkov, ki bi prikazali dolgoročno
realizacijo pristopa na interdisciplinarnem področju matematike in nara-
voslovja s konkretnim materialom (naloge, problemi), več je analiz razvoja
instrumentov za merjenje učinkovitosti pristopa in splošnih izobraževal-
nih programov za učitelje, kar je zaslediti v zadnjih letih tudi pri povezo-
vanju STEM predmetov. Specifični pregled literature nam tudi kaže, da
imamo učitelji pri iskanju kvalitetnih prispevkov, ki bi nam pomagali pri
lastni vpeljavi pristopa, težave. Mnogi kvalitetni prispevki v ključnih be-
sedah, naslovu ali povzetku nimajo zapisanega imena za dani pristop ozi-
roma poimenujejo pristop drugače kot večina raziskovalcev (Wing Mui,
2013) ali nimajo zapisane iskane besede v pravi slovnični obliki (Partanen
in Kaasila, 2015), zato taki prispevki z običajnim iskanjem ne dosežejo cilj-
ne populacije. Prav zato moramo tudi v slovenskem jeziku skrbno izbirati
212
matematiko je precej zmanjšala število zadetkov, saj je ta selekcija izločila
mnoge prispevke, pri katerih bi bila lahko celovita slika splošne uporabe
pristopov drugačna. Seveda pa to ni bil naš namen. Za vpogled v prispev-
ke z enim od omenjenih učnih pristopov za področje matematike bi bilo
smiselno v prihodnje analizirati prispevke celotne baze Wos ali Scopus,
kjer bi dobili več zadetkov uporabe samo na področju matematike.
Ker je PBL s svojimi karakteristikami – delo v majhnih skupinah,
spoznavanje nove snovi preko interdisciplinarnih problemov, samostoj-
nost učencev pri iskanju novi informacij in učiteljeva vloga tutorja – tež-
je izvedljiv kot IBL, je vsaj v fazi vpeljevanja v pouk matematike IBL eno-
stavnejši, bolj prilagodljiv trenutnim zahtevam kurikuluma in prijaznejši
učiteljem. Pri realizaciji obeh ne gre pozabiti, da to ni učna metoda, ki jo
vpeljemo v pouk le enkrat v delu učne ure, ampak gre za dolgoročno ten-
denco učitelja, da neka nova situacija (pojav, problem, projekt) sproži pri
pouku aktivnosti in razmišljanje učencev, ki na podlagi predznanja, rado-
vednosti in učiteljeve podpore sprašujejo, odgovarjajo in pridejo do novih
spoznanj na konstruktivistični način. Ko se želimo kot učitelji pripraviti
na novo vlogo usmerjevalca pri IBL ali PBL, bomo našli veliko tuje litera-
ture o IBL, pri iskanju materiala za delo učencev pa nam pogosto pomaga-
jo prispevki o PBL z realnimi problemi, saj ti pri pouku matematike pogo-
steje kot naravni pojavi oziroma situacije izzovejo matematične aktivnosti,
kot je reševanje problemov.
Tako IBL kot PBL omogočata interdisciplinarno povezovanje mate-
matike z drugimi predmeti, kar je priporočilo v naših učnih načrtih in kar
smo zaznali kot trend zadnjega petletnega obdobja v tuji literaturi pred-
vsem pri povezovanju STEM predmetov (Slika 3). Vsebinski pregled tuje
visokokakovostne revije s področja matematičnega in naravoslovnega iz-
obraževanja pa pokaže, da je manj prispevkov, ki bi prikazali dolgoročno
realizacijo pristopa na interdisciplinarnem področju matematike in nara-
voslovja s konkretnim materialom (naloge, problemi), več je analiz razvoja
instrumentov za merjenje učinkovitosti pristopa in splošnih izobraževal-
nih programov za učitelje, kar je zaslediti v zadnjih letih tudi pri povezo-
vanju STEM predmetov. Specifični pregled literature nam tudi kaže, da
imamo učitelji pri iskanju kvalitetnih prispevkov, ki bi nam pomagali pri
lastni vpeljavi pristopa, težave. Mnogi kvalitetni prispevki v ključnih be-
sedah, naslovu ali povzetku nimajo zapisanega imena za dani pristop ozi-
roma poimenujejo pristop drugače kot večina raziskovalcev (Wing Mui,
2013) ali nimajo zapisane iskane besede v pravi slovnični obliki (Partanen
in Kaasila, 2015), zato taki prispevki z običajnim iskanjem ne dosežejo cilj-
ne populacije. Prav zato moramo tudi v slovenskem jeziku skrbno izbirati
212
