Page 95 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 95
japelj pavešić ■ ali je šolsko nasilje med slovenskimi učenci povezano z učenjem?
učenja matematike. V analizi smo se zato omejili na naklonjenost do uče-
nja matematike in do učenja kemije, ki je v povprečju najbolj pozitivna
med naklonjenostmi od treh naravoslovnih predmetov (Mullis, Martin,
Foy in Hooper, 2016). Dosežki oziroma znanje so rezultati, ki jih je učenec
dosegel na preizkusu znanja. Poročani so v kompleksni obliki verjetno-
stnih vrednosti (ang. Plausible values), izražajo pa točke na mednarodno
primerljivih lestvicah (ki pa niso primerljive med različno starimi učenci
in med dosežki iz matematike in naravoslovja). Lestvice znanja imajo pov-
prečje 500 točk in standardni odklon 100 točk.
Za analizo smo izbrali metodo regresije, ki pokaže linearno odvi-
snost med kazalci in izmerjenim znanjem ali naklonjenostjo do učenja.
Uporabili smo statistično orodje IDB Analyzer, ki je bilo razvito prav za
analize podatkov iz mednarodnih primerljivih študij znanja, ki jih izvaja-
ta organizaciji IEA in OECD. Pri obravnavi dosežkov in stališč, merjenih
z zveznimi lestvicami, ter stališč, merjenih v obliki kategoričnih spremen-
ljivk, IDB Analyzer v kombinaciji s statističnim paketom SPSS omogo-
ča uporabo ustrezne statistične metodologije, ki upošteva specifiko vzor-
čenja in izračunov dosežkov v tej vrsti raziskav (Martin, Mullis, Hooper,
2016). V regresijske modele smo zajeli izpostavljenost nasilju in občutek
pripadnosti šoli kot napovednika dosežka matematike in naravoslovja ter
ločeno kot napovednika naklonjenosti do učenja matematike in naravo-
slovja v 4. razredu oziroma kemije v 8. razredu. Ker so ločeni modeli na-
povedi naklonjenosti do učenja za fante in dekleta pojasnili različno veli-
ke deleže variance, modeli napovedi dosežka pa ne, prikazujemo rezultate
prvih ločeno po spolu, rezultate drugih pa za celotni populaciji učencev
4. in 8. razreda.
Lestvici občutka pripadnosti šoli in izpostavljenosti nasilju vsebujeta
več postavk, ki imajo različne porazdelitve. Ker nas je zanimalo, kateri ne-
posredni dejavniki so povezani z naklonjenostjo do učenja in dosežki ter
ali so različni v dveh starostnih skupinah, smo opravili regresijske analize
še s posameznimi postavkami kot napovedniki dosežka in naklonjenosti
do učenja, ločeno po spolu in starosti. Izkazalo se je, da so z motivacijo za
učenje in dosežki v Sloveniji povezane le nekatere postavke, zato smo v na-
daljevanju prikazujemo regresijske napovedi le zanje.
Rezultati
V prvem koraku smo pregledali povprečne vrednosti vseh opazovanih ka-
zalcev za celotni populaciji učencev 4. in 8. razreda ter ločeno po spolu.
Sledili so izračuni regresijskih napovedi, v prvem sklopu napovedi dosež-
kov ter v drugem sklopu napovedi naklonjenosti do učenja matematike in
naravoslovja oziroma kemije.
93
učenja matematike. V analizi smo se zato omejili na naklonjenost do uče-
nja matematike in do učenja kemije, ki je v povprečju najbolj pozitivna
med naklonjenostmi od treh naravoslovnih predmetov (Mullis, Martin,
Foy in Hooper, 2016). Dosežki oziroma znanje so rezultati, ki jih je učenec
dosegel na preizkusu znanja. Poročani so v kompleksni obliki verjetno-
stnih vrednosti (ang. Plausible values), izražajo pa točke na mednarodno
primerljivih lestvicah (ki pa niso primerljive med različno starimi učenci
in med dosežki iz matematike in naravoslovja). Lestvice znanja imajo pov-
prečje 500 točk in standardni odklon 100 točk.
Za analizo smo izbrali metodo regresije, ki pokaže linearno odvi-
snost med kazalci in izmerjenim znanjem ali naklonjenostjo do učenja.
Uporabili smo statistično orodje IDB Analyzer, ki je bilo razvito prav za
analize podatkov iz mednarodnih primerljivih študij znanja, ki jih izvaja-
ta organizaciji IEA in OECD. Pri obravnavi dosežkov in stališč, merjenih
z zveznimi lestvicami, ter stališč, merjenih v obliki kategoričnih spremen-
ljivk, IDB Analyzer v kombinaciji s statističnim paketom SPSS omogo-
ča uporabo ustrezne statistične metodologije, ki upošteva specifiko vzor-
čenja in izračunov dosežkov v tej vrsti raziskav (Martin, Mullis, Hooper,
2016). V regresijske modele smo zajeli izpostavljenost nasilju in občutek
pripadnosti šoli kot napovednika dosežka matematike in naravoslovja ter
ločeno kot napovednika naklonjenosti do učenja matematike in naravo-
slovja v 4. razredu oziroma kemije v 8. razredu. Ker so ločeni modeli na-
povedi naklonjenosti do učenja za fante in dekleta pojasnili različno veli-
ke deleže variance, modeli napovedi dosežka pa ne, prikazujemo rezultate
prvih ločeno po spolu, rezultate drugih pa za celotni populaciji učencev
4. in 8. razreda.
Lestvici občutka pripadnosti šoli in izpostavljenosti nasilju vsebujeta
več postavk, ki imajo različne porazdelitve. Ker nas je zanimalo, kateri ne-
posredni dejavniki so povezani z naklonjenostjo do učenja in dosežki ter
ali so različni v dveh starostnih skupinah, smo opravili regresijske analize
še s posameznimi postavkami kot napovedniki dosežka in naklonjenosti
do učenja, ločeno po spolu in starosti. Izkazalo se je, da so z motivacijo za
učenje in dosežki v Sloveniji povezane le nekatere postavke, zato smo v na-
daljevanju prikazujemo regresijske napovedi le zanje.
Rezultati
V prvem koraku smo pregledali povprečne vrednosti vseh opazovanih ka-
zalcev za celotni populaciji učencev 4. in 8. razreda ter ločeno po spolu.
Sledili so izračuni regresijskih napovedi, v prvem sklopu napovedi dosež-
kov ter v drugem sklopu napovedi naklonjenosti do učenja matematike in
naravoslovja oziroma kemije.
93
