Page 92 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 92
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
prepoznavo težav ali ovir in vnos novih idej. Za vzpostavljanje spod-
budnega okolja za učenje je pomembno, da šolsko okolje kot takšno pre-
poznajo učenci. Zato je mogoče učinkoviteje preoblikovati šolski prostor
s poznavanjem presoje šolske klime z učenčeve perspektive. V Sloveniji se
soočamo z nizko motivacijo za učenje, nadpovprečnim znanjem in niz-
kimi občutki pripadnosti šoli ter s povprečno izpostavljenostjo nasilju,
če kazalce opazujemo v mednarodni perspektivi (Mullis, Martin, Foy in
Hooper, 2016). V mednarodno izmerjenem kazalcu pripadnosti šoli je
vključena učenčeva presoja o občutku svoje varnosti na šoli. Ta je med slo-
venskimi učenci izjemno nizka (Prusinski, Hastedt in Dohr, 2018). Vzorec
povezanosti varnosti na šoli z dosežkom kaže, da četrtošolci, ki se počuti-
jo na šoli manj varne, dosegajo višje dosežke iz matematike kot učenci, ki
se počutijo bolj varne. V osmem razredu je obratno. Učenci, ki se počutijo
varneje, dosegajo višje znanje kot učenci, ki se počutijo manj varne. S štu-
dijo smo imeli namen pojasniti neusklajene vzorce in ugotoviti, kateri po-
samični dejavniki se statističo značilno povezujejo z učenjem in znanjem
v posamezni starosti učencev. Raziskovalni vprašanji sta zato, kateri vr-
sti in koliko nasilnim dogodkom so izpostavljeni učenci po njihovi preso-
ji ter kako se njihova zaznava povezuje z veseljem do učenja in doseženim
znanjem? Iz prepoznavanja povezanosti z znanjem bo mogoče prepoznati
prednostna področja intervencije in pozornosti do tistega dogajanja v šo-
lah, ki najbolj ovira učence same.
Že opravljene študije o varnosti na šoli in izpostavljenosti nasilju so
potrdile povezavo med varnostjo na šoli in dosežki učencev. Mnoge štu-
dije se sicer omejujejo na določene skupine otrok in mladine ali na dolo-
čena urbana okolja. Izkazalo se je, da ima izpostavljenost nasilju na šoli
ob vplivu nasilja iz okolice dodaten nezanemarljiv vpliv na ocene učen-
cev, ki se razlikuje še glede ne demografske karakteristike otrok in spol
(Bowen in Bowen, 1999). Več ameriških študij povezanosti nasilja na šoli
in v mestni okolici šole s šolskimi dosežki ali znanjem učencev, ki temelji-
jo na nacionalnem merjenju šolske klime in neodvisno izmerjenih dosež-
kov na testih znanja vpisanih učencev, potrjujejo povezanost med večjo iz-
postavljenostjo nasilju in nižjim šolskim uspehom (Milam, Furr-Holden
in Leaf, 2010; Henrich, Schwab-Stone, Fanti, Jones in Ruchkin, 2004).
Slovenska študija (Košir, Klasinc, Špes, Pirc, Cankar, Horvat, 2019) je po-
trdila nižji šolski uspeh kot enega od napovednikov učenčevega poročanja
o izpostavljenosti nasilju. Šolski dosežek je v študiji kitajskih osnovnošol-
cev napovedal socialno kompetentnost in medsebojno sprejemanje otrok,
vendar pa so socialne kompetence, izpostavljenost agresiji, vodenje šole in
medsebojno sprejemanje povratno posamično prispevali k akademskemu
dosežku in potrdili model vzajemnih učinkov med akademskim uspehom
90
prepoznavo težav ali ovir in vnos novih idej. Za vzpostavljanje spod-
budnega okolja za učenje je pomembno, da šolsko okolje kot takšno pre-
poznajo učenci. Zato je mogoče učinkoviteje preoblikovati šolski prostor
s poznavanjem presoje šolske klime z učenčeve perspektive. V Sloveniji se
soočamo z nizko motivacijo za učenje, nadpovprečnim znanjem in niz-
kimi občutki pripadnosti šoli ter s povprečno izpostavljenostjo nasilju,
če kazalce opazujemo v mednarodni perspektivi (Mullis, Martin, Foy in
Hooper, 2016). V mednarodno izmerjenem kazalcu pripadnosti šoli je
vključena učenčeva presoja o občutku svoje varnosti na šoli. Ta je med slo-
venskimi učenci izjemno nizka (Prusinski, Hastedt in Dohr, 2018). Vzorec
povezanosti varnosti na šoli z dosežkom kaže, da četrtošolci, ki se počuti-
jo na šoli manj varne, dosegajo višje dosežke iz matematike kot učenci, ki
se počutijo bolj varne. V osmem razredu je obratno. Učenci, ki se počutijo
varneje, dosegajo višje znanje kot učenci, ki se počutijo manj varne. S štu-
dijo smo imeli namen pojasniti neusklajene vzorce in ugotoviti, kateri po-
samični dejavniki se statističo značilno povezujejo z učenjem in znanjem
v posamezni starosti učencev. Raziskovalni vprašanji sta zato, kateri vr-
sti in koliko nasilnim dogodkom so izpostavljeni učenci po njihovi preso-
ji ter kako se njihova zaznava povezuje z veseljem do učenja in doseženim
znanjem? Iz prepoznavanja povezanosti z znanjem bo mogoče prepoznati
prednostna področja intervencije in pozornosti do tistega dogajanja v šo-
lah, ki najbolj ovira učence same.
Že opravljene študije o varnosti na šoli in izpostavljenosti nasilju so
potrdile povezavo med varnostjo na šoli in dosežki učencev. Mnoge štu-
dije se sicer omejujejo na določene skupine otrok in mladine ali na dolo-
čena urbana okolja. Izkazalo se je, da ima izpostavljenost nasilju na šoli
ob vplivu nasilja iz okolice dodaten nezanemarljiv vpliv na ocene učen-
cev, ki se razlikuje še glede ne demografske karakteristike otrok in spol
(Bowen in Bowen, 1999). Več ameriških študij povezanosti nasilja na šoli
in v mestni okolici šole s šolskimi dosežki ali znanjem učencev, ki temelji-
jo na nacionalnem merjenju šolske klime in neodvisno izmerjenih dosež-
kov na testih znanja vpisanih učencev, potrjujejo povezanost med večjo iz-
postavljenostjo nasilju in nižjim šolskim uspehom (Milam, Furr-Holden
in Leaf, 2010; Henrich, Schwab-Stone, Fanti, Jones in Ruchkin, 2004).
Slovenska študija (Košir, Klasinc, Špes, Pirc, Cankar, Horvat, 2019) je po-
trdila nižji šolski uspeh kot enega od napovednikov učenčevega poročanja
o izpostavljenosti nasilju. Šolski dosežek je v študiji kitajskih osnovnošol-
cev napovedal socialno kompetentnost in medsebojno sprejemanje otrok,
vendar pa so socialne kompetence, izpostavljenost agresiji, vodenje šole in
medsebojno sprejemanje povratno posamično prispevali k akademskemu
dosežku in potrdili model vzajemnih učinkov med akademskim uspehom
90
