Page 93 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 93
japelj pavešić ■ ali je šolsko nasilje med slovenskimi učenci povezano z učenjem?
in socialnimi prilagoditvami (Chen, Rubin in Li, 1997). V študiji o izo-
braževanju imigrantskih otrok je bila izpostavljena povezanost med otro-
kovim zaznavanem šole kot varnega okolja, incidenco nasilnih dogodkov
ter dosežki iz matematike (Chavatzia, Engel in Hastedt, 2016). Študija iz
leta 2003 o slovenskih učencih je potrdila, da je negativna povezanost med
doživetim nasiljem v šoli in agresijo otrok ter dosežki iz matematike in
naravoslovja prisotna tako pri nas kot drugje po svetu (Perše, Kozina in
Leban, 2008). Učenci v starosti okoli 10 let so bili predmet primerjalne
analize izpostavljenosti nasilju ter dosežkov iz matematike, kjer se je po-
kazalo, da razlike v dosežkih zaradi obsega doživetega nasilja na šoli obsta-
jajo in se začno pojavljati v najzgodnejšem obdobju šolanja. Hkrati je bila
Slovenija po podatkih iz leta 2015 umeščena med države z relativno malo
nasilja med četrošolci v šoli in relativno visokimi dosežki (Rutkowski in
Rutkowski, 2018). Dejavniki otrokovega doma in šole, kot so večje sodelo-
vanje strašev s šolo, bolj zavzeti učitelji in večje število sošolcev z visokimi
akademskimi pričakovanji, so bili prepoznani, da doprinesejo k varnosti
šolskega okolja (Shumov in Lomax, 2001).
Za študij povezave nasilja in učenja potrebujemo zanesljive informa-
cije o pojavih nasilnih dogodkov ter meritve dejavnikov učenja. Otrokom
so v različnih starostnih obdobjih pomembne različne vzpodbude in ovi-
rajo jih različne stvari, poročila otrok o neprijetnih vidikih bivanja v šoli
pa se lahko razlikujejo. Nasilni dogodki so kompleksni pojavi, o katerih
mlajši otroci težko zanesljivo poročajo, tudi od starejših pa lahko priča-
kujemo zanesljive podatke le o dogodkih, ki so jih doživeli sami. Kakor
redno opozarjajo različni raziskovalci po svetu, analize dejavnikov v iz-
obraževanju ne morejo presoditi o vzroku in posledici, pač pa potrdijo le
povezavo med posameznimi spremenljivkami. V živem sistemu izobraže-
vanja namreč ne poznamo vseh posrednih vplivov še drugih neizmerje-
nih dejavnikov na opazovane ter ne vemo, kako deluje povratna zanka.
Motivacija je lahko vzrok in posledica dobrega znanja, zato smemo preso-
jati le o povezanosti med njima, ne pa o smeri povezave. V študiji smo izha-
jali iz pomembnosti raziskovanja učenčeve zaznave obsega nasilja na šolah
in varnosti ter iz že znanih korelacij med nekaterimi dejavniki.
Viri in metode
Zelo malo raziskav po svetu se ukvarja hkrati z merjenjem nasilja ter uč-
nih rezultatov otrok, da bi lahko raziskovali povezave med obojim, kakor
razkriva v svojem prispevku Sardoč (2019), sploh pa nobena na nacional-
ni ravni. Čeprav to ni njen osnovni namen, pa se je mednarodna raziska-
va znanja matematike in naravoslovja, TIMSS, pokazala kot dragocen vir
informacij, ki omogočajo študij povezanosti zaznave nasilnega vedenja v
91
in socialnimi prilagoditvami (Chen, Rubin in Li, 1997). V študiji o izo-
braževanju imigrantskih otrok je bila izpostavljena povezanost med otro-
kovim zaznavanem šole kot varnega okolja, incidenco nasilnih dogodkov
ter dosežki iz matematike (Chavatzia, Engel in Hastedt, 2016). Študija iz
leta 2003 o slovenskih učencih je potrdila, da je negativna povezanost med
doživetim nasiljem v šoli in agresijo otrok ter dosežki iz matematike in
naravoslovja prisotna tako pri nas kot drugje po svetu (Perše, Kozina in
Leban, 2008). Učenci v starosti okoli 10 let so bili predmet primerjalne
analize izpostavljenosti nasilju ter dosežkov iz matematike, kjer se je po-
kazalo, da razlike v dosežkih zaradi obsega doživetega nasilja na šoli obsta-
jajo in se začno pojavljati v najzgodnejšem obdobju šolanja. Hkrati je bila
Slovenija po podatkih iz leta 2015 umeščena med države z relativno malo
nasilja med četrošolci v šoli in relativno visokimi dosežki (Rutkowski in
Rutkowski, 2018). Dejavniki otrokovega doma in šole, kot so večje sodelo-
vanje strašev s šolo, bolj zavzeti učitelji in večje število sošolcev z visokimi
akademskimi pričakovanji, so bili prepoznani, da doprinesejo k varnosti
šolskega okolja (Shumov in Lomax, 2001).
Za študij povezave nasilja in učenja potrebujemo zanesljive informa-
cije o pojavih nasilnih dogodkov ter meritve dejavnikov učenja. Otrokom
so v različnih starostnih obdobjih pomembne različne vzpodbude in ovi-
rajo jih različne stvari, poročila otrok o neprijetnih vidikih bivanja v šoli
pa se lahko razlikujejo. Nasilni dogodki so kompleksni pojavi, o katerih
mlajši otroci težko zanesljivo poročajo, tudi od starejših pa lahko priča-
kujemo zanesljive podatke le o dogodkih, ki so jih doživeli sami. Kakor
redno opozarjajo različni raziskovalci po svetu, analize dejavnikov v iz-
obraževanju ne morejo presoditi o vzroku in posledici, pač pa potrdijo le
povezavo med posameznimi spremenljivkami. V živem sistemu izobraže-
vanja namreč ne poznamo vseh posrednih vplivov še drugih neizmerje-
nih dejavnikov na opazovane ter ne vemo, kako deluje povratna zanka.
Motivacija je lahko vzrok in posledica dobrega znanja, zato smemo preso-
jati le o povezanosti med njima, ne pa o smeri povezave. V študiji smo izha-
jali iz pomembnosti raziskovanja učenčeve zaznave obsega nasilja na šolah
in varnosti ter iz že znanih korelacij med nekaterimi dejavniki.
Viri in metode
Zelo malo raziskav po svetu se ukvarja hkrati z merjenjem nasilja ter uč-
nih rezultatov otrok, da bi lahko raziskovali povezave med obojim, kakor
razkriva v svojem prispevku Sardoč (2019), sploh pa nobena na nacional-
ni ravni. Čeprav to ni njen osnovni namen, pa se je mednarodna raziska-
va znanja matematike in naravoslovja, TIMSS, pokazala kot dragocen vir
informacij, ki omogočajo študij povezanosti zaznave nasilnega vedenja v
91
