Page 94 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 94
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
šoli s šolskimi dejavnostmi všolane populacije. V svojem razvoju merjenja
trendov dejavnikov, ki so povezani z znanjem, je raziskava TIMSS v izho-
diščih opredelila koncept merjenja varnosti in vzpodbudnosti šolske kli-
me z dvema kazalcema: merjenje občutka otrokove pripadnosti šoli kot
oceno varnega šolskega okolja ter neposreden obseg izpostavljenosti nasi-
lju (Mullis in Martin, 2013).
Kazalec pripadnosti šoli meri učenčevo zaznavanje šole kot podpore
učenju. Lestvica pripadnosti šoli je izračunana iz poročil učencev o tem,
koliko se strinjajo (zelo se strinjam, strinjam se, ne strinjam se, sploh se
ne strinjam) z naslednjimi izjavami: rad sem v šoli; v šoli se počutim var-
no; čutim, da pripadam tej šoli; rad grem v šolo, da srečam svoje sošolce
in sošolke; učitelji in učiteljice na šoli so pošteni do mene; ponosen sem,
da obiskujem to šolo; na tej šoli se veliko naučim. Izpostavljenost nasilju
meri pogostost nasilnih dogodkov, v katerih je bil učenec žrtev. Meritev je
zasnovana tako, da mlajši otroci zmorejo podati zanesljive ocene inciden-
ce. Lestvica izpostavljenosti nasilju je za osmošolce izračunana iz poročil
učencev, kako pogosto (tedensko, mesečno, letno ali nikoli) doživljajo raz-
lično nasilje na šoli: norčevanje ali zmerjanje, izključitev iz igre ali drugih
dejavnosti s strani drugih učencev, širjenje laži, krajo svojih predmetov,
doživijo udarce ali poškodbe, prisiljeni so početi stvari, ki jih sami ne želi-
jo, o njih se širijo neprijetne informacije, na spletu so objavljene neprijetne
stvari o njih ter izražene so jim grožnje. Za četrtošolce seznam dogodkov
ne vsebuje postavke o objavi neprijetnih stvari o učencu na spletu, druge
postavke pa so enake kot za osmošolce.
Oba kazalca šolske klime zbirata podatke na ravni učencev, zato so
vrednosti lestvic določene za vsakega posameznika in omogočajo analize
povezanosti z znanjem, ki so ga učenci demonstrirali z reševanjem neod-
visnega mednarodnega preizkusa znanja iz matematike in naravoslovja.
Vse lestvice so izračunane tako, da večje vrednosti pomenijo bolj pozitiv-
na stališča. Če ima učenec višjo vrednost na lestvici izpostavljenosti nasi-
lju, je doživel manj nasilja in nadlegovanja kot učenec z nižjo vrednostjo.
Višja vrednost na lestvici pripadnosti šoli pomeni občutek večje pripadno-
sti šoli od vrstnikov z nižjo vrednostjo. Vse lestvice imajo mednarodno
povprečje 10 točk in standardni odklon 2 točki.
Naklonjenost do učenja je podobno določena lestvica vrednosti,
ki temelji na učenčevem strinjanju z različnimi vidiki učenja določene-
ga predmeta (Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2016). Ker naravoslovje v
Sloveniji ločeno učimo v treh predmetih, pri biologiji, kemiji in fiziki, so
bili učenci vprašani o naklonjenosti do učenja vsakega predmeta posebej
in so zanje izračunane ločene lestvice naklonjenosti do kemije, do biolo-
gije in do fizike. Stališča do učenja fizike so v Sloveniji podobna kot do
92
šoli s šolskimi dejavnostmi všolane populacije. V svojem razvoju merjenja
trendov dejavnikov, ki so povezani z znanjem, je raziskava TIMSS v izho-
diščih opredelila koncept merjenja varnosti in vzpodbudnosti šolske kli-
me z dvema kazalcema: merjenje občutka otrokove pripadnosti šoli kot
oceno varnega šolskega okolja ter neposreden obseg izpostavljenosti nasi-
lju (Mullis in Martin, 2013).
Kazalec pripadnosti šoli meri učenčevo zaznavanje šole kot podpore
učenju. Lestvica pripadnosti šoli je izračunana iz poročil učencev o tem,
koliko se strinjajo (zelo se strinjam, strinjam se, ne strinjam se, sploh se
ne strinjam) z naslednjimi izjavami: rad sem v šoli; v šoli se počutim var-
no; čutim, da pripadam tej šoli; rad grem v šolo, da srečam svoje sošolce
in sošolke; učitelji in učiteljice na šoli so pošteni do mene; ponosen sem,
da obiskujem to šolo; na tej šoli se veliko naučim. Izpostavljenost nasilju
meri pogostost nasilnih dogodkov, v katerih je bil učenec žrtev. Meritev je
zasnovana tako, da mlajši otroci zmorejo podati zanesljive ocene inciden-
ce. Lestvica izpostavljenosti nasilju je za osmošolce izračunana iz poročil
učencev, kako pogosto (tedensko, mesečno, letno ali nikoli) doživljajo raz-
lično nasilje na šoli: norčevanje ali zmerjanje, izključitev iz igre ali drugih
dejavnosti s strani drugih učencev, širjenje laži, krajo svojih predmetov,
doživijo udarce ali poškodbe, prisiljeni so početi stvari, ki jih sami ne želi-
jo, o njih se širijo neprijetne informacije, na spletu so objavljene neprijetne
stvari o njih ter izražene so jim grožnje. Za četrtošolce seznam dogodkov
ne vsebuje postavke o objavi neprijetnih stvari o učencu na spletu, druge
postavke pa so enake kot za osmošolce.
Oba kazalca šolske klime zbirata podatke na ravni učencev, zato so
vrednosti lestvic določene za vsakega posameznika in omogočajo analize
povezanosti z znanjem, ki so ga učenci demonstrirali z reševanjem neod-
visnega mednarodnega preizkusa znanja iz matematike in naravoslovja.
Vse lestvice so izračunane tako, da večje vrednosti pomenijo bolj pozitiv-
na stališča. Če ima učenec višjo vrednost na lestvici izpostavljenosti nasi-
lju, je doživel manj nasilja in nadlegovanja kot učenec z nižjo vrednostjo.
Višja vrednost na lestvici pripadnosti šoli pomeni občutek večje pripadno-
sti šoli od vrstnikov z nižjo vrednostjo. Vse lestvice imajo mednarodno
povprečje 10 točk in standardni odklon 2 točki.
Naklonjenost do učenja je podobno določena lestvica vrednosti,
ki temelji na učenčevem strinjanju z različnimi vidiki učenja določene-
ga predmeta (Mullis, Martin, Foy in Hooper, 2016). Ker naravoslovje v
Sloveniji ločeno učimo v treh predmetih, pri biologiji, kemiji in fiziki, so
bili učenci vprašani o naklonjenosti do učenja vsakega predmeta posebej
in so zanje izračunane ločene lestvice naklonjenosti do kemije, do biolo-
gije in do fizike. Stališča do učenja fizike so v Sloveniji podobna kot do
92
