Page 82 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 82
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
z drugimi žrtvami, ki tega ne storijo, prej prenehajo biti žrtve (Smith,
Talamelli, Cowie, Naylor in Chauhan, 2004). Če v skladu s predhodni-
mi raziskavami (Fox in Boulton, 2005) predpostavimo tudi, da imajo žr-
tve nižje socialne spretnosti, je zanje nujen trening socialnih veščin za
lažje vzpostavljanje ugodnih odnosov z vrstniki. Rezultati so prav tako
pokazali, da je ob spodbujanju pozitivnih odnosov med učenci enako
pomembna skrb učiteljev za razvoj podpornih in pozitivnih odnosov
med njimi in učenci ter predvsem preventivne dejavnosti za izboljšanje
negativnih odnosov med učitelji in učenci. Pri tem je pomembno spre-
jemanje odgovornosti za odnos, ki je vedno na strani odraslega (Jull in
Jensen, 2010), razvijanje učinkovitih načinov delovanja, odnosna kom-
petentnost ter razvijanje čustvenih in socialnih kompetenc učiteljev
(Jennings in Greenberg, 2009), kar bi bilo smiselno vključiti tudi v izo-
braževanje prihodnjih učiteljev.
Rezultate najinega prispevka je treba povzemati s previdnostjo,
saj je bil v raziskavi uporabljen majhen vzorec učencev, raziskava je bila
zastavljena prečno, pokazala se je nižja zanesljivost dveh podlestvic iz
Vprašalnika prednosti in slabosti, prav tako so bile uporabljene zgolj
mere samoporočanja s strani učencev. Zaradi kompleksnosti preučeva-
nega pojava in nezanesljivosti mer odnosov z učitelji bi bilo smiselno
vključiti učitelje in vrstniško poročanje. Kljub navedenim pomanjkljivo-
stim prispevek odstira do sedaj pretežno neraziskane vidike viktimizaci-
je v slovenskem šolskem prostoru (vloga odnosov z učitelji ter čustvenih
in socialnih kompetenc) in kaže na že velikokrat poudarjeno vlogo od-
nosov z vrstniki in učitelji.
V nadaljnje raziskovanje je smiselno vključiti še druge pomembne
socialne in čustvene dejavnike na ravni učencev in učiteljev v kontekstu
viktimizacije, predvsem se je treba raziskovanja tega pojava lotiti preko
vzdolžnega raziskovalnega načrta in kljub temu da viktimizacija ni ne-
posredno povezana z izvajanjem nasilja, raziskati še ta vidik zaradi laž-
jega načrtovanja intervencij. Smiselno bi bilo nadalje raziskati učinkovi-
tost posameznih intervencij na zmanjševanje viktimizacije, predvsem z
vidika čustvenih in socialnih kompetenc (tudi učiteljev), ki se sicer v tem
prispevku niso pokazale kot napovedniki viktimizacije, a vendar lah-
ko znotraj strategij čustvenega in socialnega učenja najdemo veliko teh-
nik, ki vplivajo na izboljšanje psihičnega blagostanja učencev in odno-
sov med učenci.
Literatura
Baer, R., Smith, G. T., in Allen, K. B. (2004) Assessment of mindfulness by
self-report, Assessment 11, str. 191–206. doi:10.1016/j.copsyc.2018.10.015
80
z drugimi žrtvami, ki tega ne storijo, prej prenehajo biti žrtve (Smith,
Talamelli, Cowie, Naylor in Chauhan, 2004). Če v skladu s predhodni-
mi raziskavami (Fox in Boulton, 2005) predpostavimo tudi, da imajo žr-
tve nižje socialne spretnosti, je zanje nujen trening socialnih veščin za
lažje vzpostavljanje ugodnih odnosov z vrstniki. Rezultati so prav tako
pokazali, da je ob spodbujanju pozitivnih odnosov med učenci enako
pomembna skrb učiteljev za razvoj podpornih in pozitivnih odnosov
med njimi in učenci ter predvsem preventivne dejavnosti za izboljšanje
negativnih odnosov med učitelji in učenci. Pri tem je pomembno spre-
jemanje odgovornosti za odnos, ki je vedno na strani odraslega (Jull in
Jensen, 2010), razvijanje učinkovitih načinov delovanja, odnosna kom-
petentnost ter razvijanje čustvenih in socialnih kompetenc učiteljev
(Jennings in Greenberg, 2009), kar bi bilo smiselno vključiti tudi v izo-
braževanje prihodnjih učiteljev.
Rezultate najinega prispevka je treba povzemati s previdnostjo,
saj je bil v raziskavi uporabljen majhen vzorec učencev, raziskava je bila
zastavljena prečno, pokazala se je nižja zanesljivost dveh podlestvic iz
Vprašalnika prednosti in slabosti, prav tako so bile uporabljene zgolj
mere samoporočanja s strani učencev. Zaradi kompleksnosti preučeva-
nega pojava in nezanesljivosti mer odnosov z učitelji bi bilo smiselno
vključiti učitelje in vrstniško poročanje. Kljub navedenim pomanjkljivo-
stim prispevek odstira do sedaj pretežno neraziskane vidike viktimizaci-
je v slovenskem šolskem prostoru (vloga odnosov z učitelji ter čustvenih
in socialnih kompetenc) in kaže na že velikokrat poudarjeno vlogo od-
nosov z vrstniki in učitelji.
V nadaljnje raziskovanje je smiselno vključiti še druge pomembne
socialne in čustvene dejavnike na ravni učencev in učiteljev v kontekstu
viktimizacije, predvsem se je treba raziskovanja tega pojava lotiti preko
vzdolžnega raziskovalnega načrta in kljub temu da viktimizacija ni ne-
posredno povezana z izvajanjem nasilja, raziskati še ta vidik zaradi laž-
jega načrtovanja intervencij. Smiselno bi bilo nadalje raziskati učinkovi-
tost posameznih intervencij na zmanjševanje viktimizacije, predvsem z
vidika čustvenih in socialnih kompetenc (tudi učiteljev), ki se sicer v tem
prispevku niso pokazale kot napovedniki viktimizacije, a vendar lah-
ko znotraj strategij čustvenega in socialnega učenja najdemo veliko teh-
nik, ki vplivajo na izboljšanje psihičnega blagostanja učencev in odno-
sov med učenci.
Literatura
Baer, R., Smith, G. T., in Allen, K. B. (2004) Assessment of mindfulness by
self-report, Assessment 11, str. 191–206. doi:10.1016/j.copsyc.2018.10.015
80
