Page 81 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 81
t. pivec in a. kozina ■ doživljanje nasilja v mladostništvu ...
ter prosocialnim vedenjem in viktimizacijo, vendar ne mediirajo odnosa
med drugimi preučevanimi značilnostmi in viktimizacijo. Upoštevanje
negativnih odnosov z učitelji pri odnosu med težavnim vedenjem in vik-
timizacijo kaže, da v kolikor so prisotni negativni odnosi z učitelji, težav-
no vedenje ni več pozitiven napovednik viktimizacije. Podobno vplivajo
negativni odnosi z učitelji tudi na odnos med prosocialnim vedenjem in
viktimizacijo, in sicer ob prisotnosti negativnih odnosov z učitelji pro-
socialno vedenje ne predstavlja več varovalnega dejavnika viktimizacije.
Presenetljivo imajo lastnosti na ravni odnosov z učitelji vpliv na lastno-
sti na ravni posameznika v sklopu viktimizacije, saj naj bi prav slednje v
največji meri napovedovale viktimizacijo. Tovrstne ugotovitve kažejo na
velik vpliv negativnih odnosov z učitelji na pojavnost viktimizacije v ra-
zredu, podobno je bilo ugotovljeno tudi, da so učenci, ki poročajo o kon-
fliktnih odnosih z učitelji, prav žrtve ali nasilneži-žrtve. Učenci imajo
tudi večjo verjetnost, da postanejo žrtve, če imajo poleg težav z vrstniki
še težave v odnosu z učitelji (Marengo et al., 2018).
Zaključek
Najine ugotovitve kažejo na velik vpliv pozitivnih odnosov z vrstniki in
negativnih odnosov z učitelji na pojav viktimizacije. Ugotovili sva, da so
pozitivni odnosi z vrstniki negativen napovednik viktimizacije, in sicer
boljše, kot učenci ocenjujejo svoje odnose z vrstniki, v manjši meri poro-
čajo o viktimizaciji, in da so negativni odnosi z učitelji pozitiven napove-
dnik viktimizacije. To pomeni, da bolj, kot učenci poročajo o negativnih
odnosih z učitelji, o višji stopnji viktimizacije poročajo. Nadalje sva ugo-
tovili, da negativni odnosi z učitelji vplivajo tudi na odnos med težavnim
vedenjem in viktimizacijo ter prosocialnim vedenjem in viktimizacijo: v
kolikor so negativni odnosi z učitelji prisotni, težavno vedenje ni več po-
zitiven napovednik viktimizacije, prosocialno vedenje pa ne več negativen
napovednik viktimizacije. Prve predstavljene ugotovitve kažejo, da pozi-
tivni odnosi z vrstniki v večji meri napovedujejo viktimizacijo kot kako-
vostni odnosi z učitelji (Elledge et al., 2016), kljub temu pa negativni od-
nosi z učitelji kažejo velik vpliv na viktimizacijo. Ugotovitve torej kažejo
na pomembnost spodbujanja pozitivnih odnosov z učitelji, in sicer v izo-
gib negativnim odnosom, ki ob viktimizaciji vplivajo tudi na vrsto drugih
neželenih pojavov v šolskem okolju.
Ugotovitve imajo poleg znanstvene tudi praktično vrednost. Kar
zadeva pozitivne odnose z vrstniki, je zelo pomembno, da se za obstoje-
če žrtve ustvari podporna mreža tistih učencev, ki niso več žrtve, in ti-
stih učencev, ki so opazovalci medvrstniškega nasilja, saj je bilo ugoto-
vljeno, da žrtve, ki poiščejo oporo v času doživljanja nasilja, v primerjavi
79
ter prosocialnim vedenjem in viktimizacijo, vendar ne mediirajo odnosa
med drugimi preučevanimi značilnostmi in viktimizacijo. Upoštevanje
negativnih odnosov z učitelji pri odnosu med težavnim vedenjem in vik-
timizacijo kaže, da v kolikor so prisotni negativni odnosi z učitelji, težav-
no vedenje ni več pozitiven napovednik viktimizacije. Podobno vplivajo
negativni odnosi z učitelji tudi na odnos med prosocialnim vedenjem in
viktimizacijo, in sicer ob prisotnosti negativnih odnosov z učitelji pro-
socialno vedenje ne predstavlja več varovalnega dejavnika viktimizacije.
Presenetljivo imajo lastnosti na ravni odnosov z učitelji vpliv na lastno-
sti na ravni posameznika v sklopu viktimizacije, saj naj bi prav slednje v
največji meri napovedovale viktimizacijo. Tovrstne ugotovitve kažejo na
velik vpliv negativnih odnosov z učitelji na pojavnost viktimizacije v ra-
zredu, podobno je bilo ugotovljeno tudi, da so učenci, ki poročajo o kon-
fliktnih odnosih z učitelji, prav žrtve ali nasilneži-žrtve. Učenci imajo
tudi večjo verjetnost, da postanejo žrtve, če imajo poleg težav z vrstniki
še težave v odnosu z učitelji (Marengo et al., 2018).
Zaključek
Najine ugotovitve kažejo na velik vpliv pozitivnih odnosov z vrstniki in
negativnih odnosov z učitelji na pojav viktimizacije. Ugotovili sva, da so
pozitivni odnosi z vrstniki negativen napovednik viktimizacije, in sicer
boljše, kot učenci ocenjujejo svoje odnose z vrstniki, v manjši meri poro-
čajo o viktimizaciji, in da so negativni odnosi z učitelji pozitiven napove-
dnik viktimizacije. To pomeni, da bolj, kot učenci poročajo o negativnih
odnosih z učitelji, o višji stopnji viktimizacije poročajo. Nadalje sva ugo-
tovili, da negativni odnosi z učitelji vplivajo tudi na odnos med težavnim
vedenjem in viktimizacijo ter prosocialnim vedenjem in viktimizacijo: v
kolikor so negativni odnosi z učitelji prisotni, težavno vedenje ni več po-
zitiven napovednik viktimizacije, prosocialno vedenje pa ne več negativen
napovednik viktimizacije. Prve predstavljene ugotovitve kažejo, da pozi-
tivni odnosi z vrstniki v večji meri napovedujejo viktimizacijo kot kako-
vostni odnosi z učitelji (Elledge et al., 2016), kljub temu pa negativni od-
nosi z učitelji kažejo velik vpliv na viktimizacijo. Ugotovitve torej kažejo
na pomembnost spodbujanja pozitivnih odnosov z učitelji, in sicer v izo-
gib negativnim odnosom, ki ob viktimizaciji vplivajo tudi na vrsto drugih
neželenih pojavov v šolskem okolju.
Ugotovitve imajo poleg znanstvene tudi praktično vrednost. Kar
zadeva pozitivne odnose z vrstniki, je zelo pomembno, da se za obstoje-
če žrtve ustvari podporna mreža tistih učencev, ki niso več žrtve, in ti-
stih učencev, ki so opazovalci medvrstniškega nasilja, saj je bilo ugoto-
vljeno, da žrtve, ki poiščejo oporo v času doživljanja nasilja, v primerjavi
79
