Page 42 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 42
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
pomočjo sedmih postavk. Zanesljivost izvirne lestvice se nahaja v razponu
0,72<α<0,77 (Way et al., 2007), zanesljivost v tej raziskavi za vzorec učen-
cev znaša α=0,817, za vzorec učiteljev pa α=0,788. Lestvica Avtonomija
učencev v izvirni verziji s pomočjo petih postavk meri, ali učenci čutijo,
da bi imeli vpliv na tisto, kar se dogaja v šoli, ali pomagajo pri določanju,
kako se izkorišča čas med poukom, ali pomagajo pri odločanju in ali se jih
vpraša, kaj bi se radi učili pri pouku (Way et al., 2007). V tej raziskavi smo
uporabili tri postavke za preverjanje stopnje, kako učenci čutijo lastno av-
tonomijo pri odločanju v šoli. Zanesljivost izvirne lestvice se nahaja v raz-
ponu 0,70<α<0,75 (Way et al., 2007), zanesljivost v tej raziskavi za vzorec
učencev znaša α=0,823, za vzorec učiteljev pa α=0,775. V tej raziskavi le-
stvico Percepcija jasnosti, konsistentnosti in korektnosti šolskih pravil me-
rimo s pomočjo desetih postavk, v izvirnem vprašalniku pa sta kombi-
nirani lestvica šolske strukture in lestvica šolske grobosti, da bi preverili
jasnost šolskih pravil in percepcijo arbitrarnih ter kazenskih disciplin-
skih postopkov v šoli. Zanesljivost izvirne podlestvice se nahaja v razponu
0,59<α<0,65 (Way et al., 2007), zanesljivost v tej raziskavi za vzorec učen-
cev znaša α=0,866, za vzorec učiteljev pa α=0,888. Zanesljivost celotne le-
stvice šolske klime merjena s Cronbachovim koeficientom alfa za vzorec
učencev znaša α=0,897, za vzorec učiteljev pa znaša α=0,912.
Udeleženci so soglasje s posameznimi postavkami o šolski klimi oce-
njevali na Lickertovi lestvici s šestimi stopnjami (1 – izrazito se strinjam,
6 – izrazito se ne strinjam). Zaradi lažje interpretacije rezultatov sta dve
postavki, ki merita šolsko klimo, prekodirani, da bi nižji rezultat na vsa-
ki postavki nakazoval na bolj pozitivno stališče do posameznega dejavni-
ka šolske klime. Skupni rezultat udeležencev na posamezni lestvici šolske
klime je oblikovan kot povprečje rezultatov na vsaki postavki, ki meri po-
samezno lestvico.
Nasilje učencev nad učitelji. Percepcijo nasilja učencev nad učitelji smo
preverjali z ocenjevanjem stopnje, koliko udeleženci soglašajo s posame-
znimi trditvami o obstoju različnih oblik nasilja učencev nad učitelji na
Lickertovi lestvici s šestimi stopnjami (1 – izrazito se strinjam, 6 – izra-
zito se ne strinjam). Preverjena je bila percepcija učencev in učiteljev za
šest oblik nasilja učencev nad učitelji: imenovanje s sramotilnimi imeni,
slabo obnašanje do učiteljev, izjave o udarjanju učiteljev, izzivanje učite-
ljev, kazanje žaljivih gest učiteljem ter pogosti prepiri med učenci in učite-
lji. Poleg navedenega so bile na vzorcu učiteljev zajete še tri oblike nasilja
učencev nad učitelji: grožnja s poškodbo, fizični napad in strah pred po-
škodbo ali vznemirjanjem.
40
pomočjo sedmih postavk. Zanesljivost izvirne lestvice se nahaja v razponu
0,72<α<0,77 (Way et al., 2007), zanesljivost v tej raziskavi za vzorec učen-
cev znaša α=0,817, za vzorec učiteljev pa α=0,788. Lestvica Avtonomija
učencev v izvirni verziji s pomočjo petih postavk meri, ali učenci čutijo,
da bi imeli vpliv na tisto, kar se dogaja v šoli, ali pomagajo pri določanju,
kako se izkorišča čas med poukom, ali pomagajo pri odločanju in ali se jih
vpraša, kaj bi se radi učili pri pouku (Way et al., 2007). V tej raziskavi smo
uporabili tri postavke za preverjanje stopnje, kako učenci čutijo lastno av-
tonomijo pri odločanju v šoli. Zanesljivost izvirne lestvice se nahaja v raz-
ponu 0,70<α<0,75 (Way et al., 2007), zanesljivost v tej raziskavi za vzorec
učencev znaša α=0,823, za vzorec učiteljev pa α=0,775. V tej raziskavi le-
stvico Percepcija jasnosti, konsistentnosti in korektnosti šolskih pravil me-
rimo s pomočjo desetih postavk, v izvirnem vprašalniku pa sta kombi-
nirani lestvica šolske strukture in lestvica šolske grobosti, da bi preverili
jasnost šolskih pravil in percepcijo arbitrarnih ter kazenskih disciplin-
skih postopkov v šoli. Zanesljivost izvirne podlestvice se nahaja v razponu
0,59<α<0,65 (Way et al., 2007), zanesljivost v tej raziskavi za vzorec učen-
cev znaša α=0,866, za vzorec učiteljev pa α=0,888. Zanesljivost celotne le-
stvice šolske klime merjena s Cronbachovim koeficientom alfa za vzorec
učencev znaša α=0,897, za vzorec učiteljev pa znaša α=0,912.
Udeleženci so soglasje s posameznimi postavkami o šolski klimi oce-
njevali na Lickertovi lestvici s šestimi stopnjami (1 – izrazito se strinjam,
6 – izrazito se ne strinjam). Zaradi lažje interpretacije rezultatov sta dve
postavki, ki merita šolsko klimo, prekodirani, da bi nižji rezultat na vsa-
ki postavki nakazoval na bolj pozitivno stališče do posameznega dejavni-
ka šolske klime. Skupni rezultat udeležencev na posamezni lestvici šolske
klime je oblikovan kot povprečje rezultatov na vsaki postavki, ki meri po-
samezno lestvico.
Nasilje učencev nad učitelji. Percepcijo nasilja učencev nad učitelji smo
preverjali z ocenjevanjem stopnje, koliko udeleženci soglašajo s posame-
znimi trditvami o obstoju različnih oblik nasilja učencev nad učitelji na
Lickertovi lestvici s šestimi stopnjami (1 – izrazito se strinjam, 6 – izra-
zito se ne strinjam). Preverjena je bila percepcija učencev in učiteljev za
šest oblik nasilja učencev nad učitelji: imenovanje s sramotilnimi imeni,
slabo obnašanje do učiteljev, izjave o udarjanju učiteljev, izzivanje učite-
ljev, kazanje žaljivih gest učiteljem ter pogosti prepiri med učenci in učite-
lji. Poleg navedenega so bile na vzorcu učiteljev zajete še tri oblike nasilja
učencev nad učitelji: grožnja s poškodbo, fizični napad in strah pred po-
škodbo ali vznemirjanjem.
40
