Page 38 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 38
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
obnašanju, naučenem v družini, kjer nasilje uporabljajo kot sredstvo za
doseganje ciljev, ter zanemarjanju odgovornosti učenca. Stres, ki ga učen-
ci doživljajo v šoli, povzročen s slabimi ocenami in stalnimi kritikami,
zaradi katerih se čutijo manjvredni, tudi lahko vzbudi nasilne reakcije
učencev (Lokmić et al., 2013). Raziskave so pokazale, da najbolj pogoste
okoliščine, povezane s telesnimi napadi na učitelje, vključujejo discipli-
niranje učencev, delo z učenci s posebnimi izobraževalnimi potrebami in
ustavljanje spopadov med učenci (Tiesman et al., 2013). Lahko sklepamo,
da v večini primerov nasilje učencev nad učitelji predstavlja impulzivno
ali emocionalno reakcijo na percipirano provokacijo, frustracijo ali krivdo
(Chen in Astor, 2009).
Raziskave so pokazale, da ima stres učiteljev, ki ga lahko pripišemo
slabemu vedenju učencev in nasilju nad učitelji, izpostavljeno vlogo pri po-
javu izgorevanja pri učiteljih (De Wet, 2010; Dzuka in Dalbert, 2007).
Izpostavljenost nasilju na delu ima pomemben vpliv na telesno in men-
talno zdravje ter na blagor žrtve (De Wet, 2010; Lokmić et al., 2013). Bolj
natančno, izjave učiteljev o anksioznosti, depresivnosti in telesnih simp-
tomih so povezane s slabšim profesionalnim funkcioniranjem, z niž-
jo učinkovitostjo v učilnici in s slabšo emocionalno ter telesno blaginjo
(Dzuka in Dalbert, 2007). V šolskem kontekstu ima nasilje negativen
vpliv na kvaliteto dela učiteljev (De Wet, 2010; Dzuka in Dalbert, 2007),
učiteljem otežuje širitev pozitivnega, varnega ozračja v razredu in vzdr-
ževanje discipline (De Wet, 2010; Lokmić et al., 2013) ter lahko vpliva na
blaginjo in akademski uspeh učencev (Chen in Astor, 2009; Reddy et al.,
2013). Dodatno, nasilje nad učitelji in problemi z disciplino zmanjšujejo
občutek osebne varnosti učiteljev in zadovoljstva pri delu, kar pogosto pri-
pelje do njihovega odhoda z dela (Astor et al., 2005; Lokmić et al., 2013).
Viktimizacija učiteljev povzroča tudi pomembne finančne stroške, vključ-
no z izgubljenim časom za poučevanje, zvečanim številom različnih kom-
penzacij učiteljem, sodnimi postopki in negativno publiciteto (Levin et
al., 2007).
Napovedovalci nasilnega obnašanja učencev do učiteljev
Literatura nakazuje, da je šolsko nasilje in agresivnost učencev, vključno
z nasiljem do učiteljev, sestavljen problem, povezan z učenci, učitelji, učil-
nico, šolo in celotno skupnostjo (Espelage et al., 2013). Ko gre za spremen-
ljivke, povezane z učenci, se je pokazalo, da je moški spol povezan z ve-
čjo udeležbo v nasilnih obnašanjih do učiteljev, pozitivna percepcija šolske
politike, odnosa med učenci in učitelji, sodelovanja učencev pri potrdi-
tvi odločb in intervenc za zmanjšanje nasilja pa napoveduje manjšo vklju-
čenost v nasilna obnašanja do učiteljev (Khoury-Kassabri et al., 2009).
36
obnašanju, naučenem v družini, kjer nasilje uporabljajo kot sredstvo za
doseganje ciljev, ter zanemarjanju odgovornosti učenca. Stres, ki ga učen-
ci doživljajo v šoli, povzročen s slabimi ocenami in stalnimi kritikami,
zaradi katerih se čutijo manjvredni, tudi lahko vzbudi nasilne reakcije
učencev (Lokmić et al., 2013). Raziskave so pokazale, da najbolj pogoste
okoliščine, povezane s telesnimi napadi na učitelje, vključujejo discipli-
niranje učencev, delo z učenci s posebnimi izobraževalnimi potrebami in
ustavljanje spopadov med učenci (Tiesman et al., 2013). Lahko sklepamo,
da v večini primerov nasilje učencev nad učitelji predstavlja impulzivno
ali emocionalno reakcijo na percipirano provokacijo, frustracijo ali krivdo
(Chen in Astor, 2009).
Raziskave so pokazale, da ima stres učiteljev, ki ga lahko pripišemo
slabemu vedenju učencev in nasilju nad učitelji, izpostavljeno vlogo pri po-
javu izgorevanja pri učiteljih (De Wet, 2010; Dzuka in Dalbert, 2007).
Izpostavljenost nasilju na delu ima pomemben vpliv na telesno in men-
talno zdravje ter na blagor žrtve (De Wet, 2010; Lokmić et al., 2013). Bolj
natančno, izjave učiteljev o anksioznosti, depresivnosti in telesnih simp-
tomih so povezane s slabšim profesionalnim funkcioniranjem, z niž-
jo učinkovitostjo v učilnici in s slabšo emocionalno ter telesno blaginjo
(Dzuka in Dalbert, 2007). V šolskem kontekstu ima nasilje negativen
vpliv na kvaliteto dela učiteljev (De Wet, 2010; Dzuka in Dalbert, 2007),
učiteljem otežuje širitev pozitivnega, varnega ozračja v razredu in vzdr-
ževanje discipline (De Wet, 2010; Lokmić et al., 2013) ter lahko vpliva na
blaginjo in akademski uspeh učencev (Chen in Astor, 2009; Reddy et al.,
2013). Dodatno, nasilje nad učitelji in problemi z disciplino zmanjšujejo
občutek osebne varnosti učiteljev in zadovoljstva pri delu, kar pogosto pri-
pelje do njihovega odhoda z dela (Astor et al., 2005; Lokmić et al., 2013).
Viktimizacija učiteljev povzroča tudi pomembne finančne stroške, vključ-
no z izgubljenim časom za poučevanje, zvečanim številom različnih kom-
penzacij učiteljem, sodnimi postopki in negativno publiciteto (Levin et
al., 2007).
Napovedovalci nasilnega obnašanja učencev do učiteljev
Literatura nakazuje, da je šolsko nasilje in agresivnost učencev, vključno
z nasiljem do učiteljev, sestavljen problem, povezan z učenci, učitelji, učil-
nico, šolo in celotno skupnostjo (Espelage et al., 2013). Ko gre za spremen-
ljivke, povezane z učenci, se je pokazalo, da je moški spol povezan z ve-
čjo udeležbo v nasilnih obnašanjih do učiteljev, pozitivna percepcija šolske
politike, odnosa med učenci in učitelji, sodelovanja učencev pri potrdi-
tvi odločb in intervenc za zmanjšanje nasilja pa napoveduje manjšo vklju-
čenost v nasilna obnašanja do učiteljev (Khoury-Kassabri et al., 2009).
36
