Page 39 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 39
prpić, j. pavičić vukičević, m. korda ■ šolska klima kot napovedovalec nasilja ...
Dodatno, socioekonomski status učencev se je pokazal kot močen napo-
vedovalec nasilja do učitelja (Espelage et al., 2013; McMahon et al., 2014).
Raziskave so pokazale, da so demografske spremenljivke in tiste, ki
se nanašajo na skupnost, kot so revščina, neorganiziranost, rasna sesta-
va, socioekonomski status, kriminaliteta in število otrok, vpisanih v šolo,
pomembno povezane z viktimizacijo učiteljev ter pojasnjujejo približno
polovico variance viktimizacije učiteljev. Spremenljivke, ki se nanašajo
na šolo, kot so šolska klima, disciplinski standardi in viri, tudi pomemb-
no napovedujejo viktimizacijo učiteljev, toda v manjši stopnji kot demo-
grafske in spremenljivke, povezane s skupnostjo (Gottfredson et al., 2005;
Khoury-Kassabri et al., 2009). Glede na navedeno je konstrukt šolske kli-
me vključen kot napovedovalec nasilja v tej raziskavi.
Šolska klima
Čeprav je konstrukt šolske klime v uporabi že približno sto let, so se znan-
stvene raziskave šolske klime začele šele v petdesetih letih (Zullig et al.,
2010), do danes pa ni konsenza o definiciji in merilu za preverjanje šol-
ske klime (Bradshaw et al., 2014). V skladu s Cohen in sodelavci (2009) se
šolska klima nanaša na značaj in kvaliteto življenja znotraj šole, oblikova-
na je z organizacijsko strukturo, fizičnim okoljem, prakso poučevanja in
učenja, medčloveškimi odnosi ter vrednostmi, cilji in normami. Dodatno,
Bradshaw in sodelavci (2014) pojasnjujejo, da je šolska klima produkt inte-
rakcije med učenci in učitelji ter nanjo delujejo izobraževalne in družbene
vrednote. V večini raziskav šolske klime so ocenjevali tri pomembne de-
javnike tega konstrukta, vključno z redom, varnostjo in disciplino, odno-
som učencev in učiteljev (Furlong et al., 2005; Griffith, 2000) ter pravič-
nostjo in jasnostjo šolskih pravil (Brand et al., 2003). Navedeni dejavniki
šolske klime obsegajo varnost, disciplino, pravičnost ter podporo social-
nega in fizičnega okolja v šoli ter imajo pomembno vlogo v izboljšanju šol-
ske učinkovitosti in pomoči pri socialnem in akademskem uspehu učen-
cev (Fan et al., 2011).
Razumevanje in raziskovanje šolske klime je pomembno, če upošte-
vamo pomembno količino raziskav, ki pokažejo vpliv pozitivne šolske kli-
me na različne spremenljivke, povezane z učenci. Te so: akademski uspeh
(Stewart, 2007), psihološka prilagoditev (Kuperminc et al., 2001), zado-
voljstvo s šolo (Verkuyten in Thus, 2002), občutek pripadnosti šoli (Vieno
et al., 2005), motivacija za učenje (Payne et al., 2003), samospoštovanje
učencev (Brand et al., 2003; Payne et al., 2003) in altruistično obnašanje
(Payne et al., 2003). Dodatno, šolska klima je pomemben napovedova-
lec stopnje prekinitve šolanja in izostajanja iz šole (Rumberger, 1987), iz-
ključitve iz šole (Wu et al., 1982), zlorabe mamil ter nasilnega obnašanja
37
Dodatno, socioekonomski status učencev se je pokazal kot močen napo-
vedovalec nasilja do učitelja (Espelage et al., 2013; McMahon et al., 2014).
Raziskave so pokazale, da so demografske spremenljivke in tiste, ki
se nanašajo na skupnost, kot so revščina, neorganiziranost, rasna sesta-
va, socioekonomski status, kriminaliteta in število otrok, vpisanih v šolo,
pomembno povezane z viktimizacijo učiteljev ter pojasnjujejo približno
polovico variance viktimizacije učiteljev. Spremenljivke, ki se nanašajo
na šolo, kot so šolska klima, disciplinski standardi in viri, tudi pomemb-
no napovedujejo viktimizacijo učiteljev, toda v manjši stopnji kot demo-
grafske in spremenljivke, povezane s skupnostjo (Gottfredson et al., 2005;
Khoury-Kassabri et al., 2009). Glede na navedeno je konstrukt šolske kli-
me vključen kot napovedovalec nasilja v tej raziskavi.
Šolska klima
Čeprav je konstrukt šolske klime v uporabi že približno sto let, so se znan-
stvene raziskave šolske klime začele šele v petdesetih letih (Zullig et al.,
2010), do danes pa ni konsenza o definiciji in merilu za preverjanje šol-
ske klime (Bradshaw et al., 2014). V skladu s Cohen in sodelavci (2009) se
šolska klima nanaša na značaj in kvaliteto življenja znotraj šole, oblikova-
na je z organizacijsko strukturo, fizičnim okoljem, prakso poučevanja in
učenja, medčloveškimi odnosi ter vrednostmi, cilji in normami. Dodatno,
Bradshaw in sodelavci (2014) pojasnjujejo, da je šolska klima produkt inte-
rakcije med učenci in učitelji ter nanjo delujejo izobraževalne in družbene
vrednote. V večini raziskav šolske klime so ocenjevali tri pomembne de-
javnike tega konstrukta, vključno z redom, varnostjo in disciplino, odno-
som učencev in učiteljev (Furlong et al., 2005; Griffith, 2000) ter pravič-
nostjo in jasnostjo šolskih pravil (Brand et al., 2003). Navedeni dejavniki
šolske klime obsegajo varnost, disciplino, pravičnost ter podporo social-
nega in fizičnega okolja v šoli ter imajo pomembno vlogo v izboljšanju šol-
ske učinkovitosti in pomoči pri socialnem in akademskem uspehu učen-
cev (Fan et al., 2011).
Razumevanje in raziskovanje šolske klime je pomembno, če upošte-
vamo pomembno količino raziskav, ki pokažejo vpliv pozitivne šolske kli-
me na različne spremenljivke, povezane z učenci. Te so: akademski uspeh
(Stewart, 2007), psihološka prilagoditev (Kuperminc et al., 2001), zado-
voljstvo s šolo (Verkuyten in Thus, 2002), občutek pripadnosti šoli (Vieno
et al., 2005), motivacija za učenje (Payne et al., 2003), samospoštovanje
učencev (Brand et al., 2003; Payne et al., 2003) in altruistično obnašanje
(Payne et al., 2003). Dodatno, šolska klima je pomemben napovedova-
lec stopnje prekinitve šolanja in izostajanja iz šole (Rumberger, 1987), iz-
ključitve iz šole (Wu et al., 1982), zlorabe mamil ter nasilnega obnašanja
37
