Page 40 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 40
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
(Brand et al., 2003; Gottfredson et al., 2005). Poleg tega šolska klima po-
membno predvideva preprečevanje nasilja, zadrževanje učiteljev na delov-
nem mestu (Cohen et al., 2009), moralo učiteljev (Hart et al., 2000), za-
dovoljstvo z zaposlitvijo (Nalcaci, 2012 po Ozmusul, 2016), izgorevanje
(Grayson in Alvarez, 2008) in vključenost staršev (Lee in Song, 2012).
Ko gre za percepcijo šolske klime v hrvaških šolah, so raziskave po-
kazale, da so učenci bolj nagnjeni k negativnejšemu ocenjevanju prever-
janih dejavnikov šolske klime (Velki in Vrdoljak, 2013; Vlah in Perger,
2014). Podobno raziskava Puzića in sodelavcev (2011) kaže na večpomen-
sko in kompleksno okolje v šoli, ki, poleg pozitivnih, vsebuje tudi elemen-
te, ki lahko vplivajo negativno na interakcijske obrazce in socialni razvoj
učencev. Ko gre za primerjavo pri ocenjevanju vidikov šolske klime med
učenci in učitelji, se je pokazalo, da učitelji glede na učence preverjane vi-
dike šolske klime ocenjujejo bolj pozitivno (Kantorová, 2009).
Glede na resne posledice, ki jih povzroča nasilje nad učitelji učen-
cem, učiteljem, pa tudi funkcioniranju šole kot celote, je pomembno pre-
veriti pojavnost nasilja v hrvaških šolah ter potencialno vlogo šolske klime
kot napovedovalca nasilja, da bi z usmerjanjem na organizacijo in družbe-
ne odnose lahko prišli do pozitivnih sprememb v šolah.
Metoda
Vzorec in izbira udeležencev
Raziskave se je udeležilo 451 učencev zaključnih razredov iz zagrebških
srednjih šol in 102 učitelja iz istih šol v Republiki Hrvaški. V raziskavo
je bilo zajetih 88 učencev/30 učiteljev II. gimnazije, 86 učencev/12 učitel
jev III. gimnazije, 56 učencev/9 učiteljev Srednje škole Jelkovec, 99 učen-
cev/33 učiteljev Elektrostrojarske obrtničke škole in 122 učencev/18 učiteljev
Industrijske strojarske škole. Od skupaj 427 učencev, ki so navedli podatek
o spolu, jih je 252 (59 %) moškega spola, 175 (41 %) pa je ženskega spola.
Razen štirih učiteljev, ki se niso izjasnili o svojem spolu, je 32 (32,7 %) mo-
ških ter 66 (67,3 %) žensk.
Šole, v katerih je bila opravljena raziskava, so bile izbrane na pod-
lagi sodelovanja med Mestnim uradom za izobraževanje Mesta Zagreba
(Gradski ured za obrazovanje Grada Zagreba) in raziskovalci, ki so opra-
vljali raziskavo. Vzorec učencev, ki so se udeležili raziskave, smo dobili z
naključno izbiro razredov v izbranih šolah, znotraj katerih so sodelova-
li vsi učenci, ki so v bili prisotni v trenutku prihoda anketarja v razred.
Vzorec učiteljev je zajel tiste učitelje, ki so v šolskem letu 2017/2018 pouče-
vali zaključne razrede navedenih srednjih šol.
38
(Brand et al., 2003; Gottfredson et al., 2005). Poleg tega šolska klima po-
membno predvideva preprečevanje nasilja, zadrževanje učiteljev na delov-
nem mestu (Cohen et al., 2009), moralo učiteljev (Hart et al., 2000), za-
dovoljstvo z zaposlitvijo (Nalcaci, 2012 po Ozmusul, 2016), izgorevanje
(Grayson in Alvarez, 2008) in vključenost staršev (Lee in Song, 2012).
Ko gre za percepcijo šolske klime v hrvaških šolah, so raziskave po-
kazale, da so učenci bolj nagnjeni k negativnejšemu ocenjevanju prever-
janih dejavnikov šolske klime (Velki in Vrdoljak, 2013; Vlah in Perger,
2014). Podobno raziskava Puzića in sodelavcev (2011) kaže na večpomen-
sko in kompleksno okolje v šoli, ki, poleg pozitivnih, vsebuje tudi elemen-
te, ki lahko vplivajo negativno na interakcijske obrazce in socialni razvoj
učencev. Ko gre za primerjavo pri ocenjevanju vidikov šolske klime med
učenci in učitelji, se je pokazalo, da učitelji glede na učence preverjane vi-
dike šolske klime ocenjujejo bolj pozitivno (Kantorová, 2009).
Glede na resne posledice, ki jih povzroča nasilje nad učitelji učen-
cem, učiteljem, pa tudi funkcioniranju šole kot celote, je pomembno pre-
veriti pojavnost nasilja v hrvaških šolah ter potencialno vlogo šolske klime
kot napovedovalca nasilja, da bi z usmerjanjem na organizacijo in družbe-
ne odnose lahko prišli do pozitivnih sprememb v šolah.
Metoda
Vzorec in izbira udeležencev
Raziskave se je udeležilo 451 učencev zaključnih razredov iz zagrebških
srednjih šol in 102 učitelja iz istih šol v Republiki Hrvaški. V raziskavo
je bilo zajetih 88 učencev/30 učiteljev II. gimnazije, 86 učencev/12 učitel
jev III. gimnazije, 56 učencev/9 učiteljev Srednje škole Jelkovec, 99 učen-
cev/33 učiteljev Elektrostrojarske obrtničke škole in 122 učencev/18 učiteljev
Industrijske strojarske škole. Od skupaj 427 učencev, ki so navedli podatek
o spolu, jih je 252 (59 %) moškega spola, 175 (41 %) pa je ženskega spola.
Razen štirih učiteljev, ki se niso izjasnili o svojem spolu, je 32 (32,7 %) mo-
ških ter 66 (67,3 %) žensk.
Šole, v katerih je bila opravljena raziskava, so bile izbrane na pod-
lagi sodelovanja med Mestnim uradom za izobraževanje Mesta Zagreba
(Gradski ured za obrazovanje Grada Zagreba) in raziskovalci, ki so opra-
vljali raziskavo. Vzorec učencev, ki so se udeležili raziskave, smo dobili z
naključno izbiro razredov v izbranih šolah, znotraj katerih so sodelova-
li vsi učenci, ki so v bili prisotni v trenutku prihoda anketarja v razred.
Vzorec učiteljev je zajel tiste učitelje, ki so v šolskem letu 2017/2018 pouče-
vali zaključne razrede navedenih srednjih šol.
38
