Page 37 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 37
prpić, j. pavičić vukičević, m. korda ■ šolska klima kot napovedovalec nasilja ...
učiteljev poškodbo premoženja (Espelage et al., 2013), 7 % učiteljev gro-
žnjo s poškodbo, 4 % pa fizični napad (McMahon et al., 2014). Čeprav je
delo učiteljev na Tajvanu zelo cenjeno, je raziskava Chen in Astor (2009)
pokazala, da se je približno vsak tretji učenec vsaj enkrat obnašal agre-
sivno do učitelja. Rezultati raziskav v Turčiji govorijo, da približno vsak
četrti učitelj doživlja emocionalno nasilje, 15 % učiteljev verbalno in 6 %
učiteljev telesno nasilje (Mehmet, 2012 po Lokmić et al., 2013). Scottish
Executive Department (2004 po Lokmić et al., 2013) je objavil podatek,
da četrtina učiteljev doživlja verbalno, 45 % učiteljev telesno, približno
vsak tretji učitelj obe vrsti nasilja, manj kot 1 % učiteljev pa poškodbo pre-
moženja. Na vzorcu učiteljev iz Slovaške se je pokazalo, da je 35 % učite-
ljev doživelo verbalno nasilje, 12 % poškodovanje premoženja in 4 % tele-
sno nasilje (Dzuka in Dalbert, 2007).
Raziskava, opravljena v Sloveniji, je pokazala, da je 18 % učiteljev doži-
velo telesno nasilje in približno vsak tretji učitelj verbalno nasilje (Lokmić
et al., 2013), iz vzorca učiteljev iz Srbije pa izhaja, da je 42 % učiteljev do-
živelo nasilje (Popadić in Plut, 2007). Dostopni podatki za Hrvaško go-
vorijo, da je 22 % učiteljev doživelo emocionalno nasilje (Russo et al.,
2008), raziskava Lokmić in sodelavcev (2013) pa nakazuje, da je 74 % uči-
teljev doživelo nasilje, med njimi pa 9 % učiteljev nasilje doživlja vsak dan.
Dodatno, učitelji ocenjujejo, da je verbalno nasilje najbolj pogosto, fizično
nasilje pa je drugo po pogostosti, ko gre za dečke, emocionalno pa, ko gre
za deklice (Lokmić et al., 2013).
Razlogi za nasilno obnašanje učencev in posledice takšnega
obnašanja
Čeprav je bila večina dosedanjih raziskav utemeljena na ugotavljanju po-
gostosti in razširjenosti tega problema, se je del raziskav ukvarjal s pre
učevanjem razlogov za nasilno obnašanje učencev do učiteljev. Učitelji so
naklonjeni temu, da nasilno obnašanje učencev pripišejo svojim lastno-
stim, kot so fizična podoba, spol, religijska opredelitev, pripadnost manj-
šinski skupini, delovnim rezultatom ter značilnostim lastnega dela oziro-
ma avtoriteti, ki jo imajo zaradi svoje vloge učiteljev (Kauppi in Pörhölä,
2012; Reddy et al., 2013). Neizkušenost učiteljev pri vzdrževanju discipline
ali slaba upravna struktura šole tudi lahko učitelju otežita uporabo moči,
ki mu je dodeljena (Terry, 1998). Nasprotno, večina učencev navaja, da so
se začeli obnašati nasilno do učitelja zaradi percipirane krivice, neracio-
nalnih zahtev, neusklajenih mnenj med učitelji, vpliva vrstnikov in me-
dijev ter zaradi tega, ker so jih učitelji izzivali ali provocirali (Lokmić et
al., 2013; Reddy et al., 2013). Dodatno, nasilno obnašanje učencev do uči-
teljev včasih lahko pripišemo tudi pomanjkanju spoštovanja do učiteljev,
35
učiteljev poškodbo premoženja (Espelage et al., 2013), 7 % učiteljev gro-
žnjo s poškodbo, 4 % pa fizični napad (McMahon et al., 2014). Čeprav je
delo učiteljev na Tajvanu zelo cenjeno, je raziskava Chen in Astor (2009)
pokazala, da se je približno vsak tretji učenec vsaj enkrat obnašal agre-
sivno do učitelja. Rezultati raziskav v Turčiji govorijo, da približno vsak
četrti učitelj doživlja emocionalno nasilje, 15 % učiteljev verbalno in 6 %
učiteljev telesno nasilje (Mehmet, 2012 po Lokmić et al., 2013). Scottish
Executive Department (2004 po Lokmić et al., 2013) je objavil podatek,
da četrtina učiteljev doživlja verbalno, 45 % učiteljev telesno, približno
vsak tretji učitelj obe vrsti nasilja, manj kot 1 % učiteljev pa poškodbo pre-
moženja. Na vzorcu učiteljev iz Slovaške se je pokazalo, da je 35 % učite-
ljev doživelo verbalno nasilje, 12 % poškodovanje premoženja in 4 % tele-
sno nasilje (Dzuka in Dalbert, 2007).
Raziskava, opravljena v Sloveniji, je pokazala, da je 18 % učiteljev doži-
velo telesno nasilje in približno vsak tretji učitelj verbalno nasilje (Lokmić
et al., 2013), iz vzorca učiteljev iz Srbije pa izhaja, da je 42 % učiteljev do-
živelo nasilje (Popadić in Plut, 2007). Dostopni podatki za Hrvaško go-
vorijo, da je 22 % učiteljev doživelo emocionalno nasilje (Russo et al.,
2008), raziskava Lokmić in sodelavcev (2013) pa nakazuje, da je 74 % uči-
teljev doživelo nasilje, med njimi pa 9 % učiteljev nasilje doživlja vsak dan.
Dodatno, učitelji ocenjujejo, da je verbalno nasilje najbolj pogosto, fizično
nasilje pa je drugo po pogostosti, ko gre za dečke, emocionalno pa, ko gre
za deklice (Lokmić et al., 2013).
Razlogi za nasilno obnašanje učencev in posledice takšnega
obnašanja
Čeprav je bila večina dosedanjih raziskav utemeljena na ugotavljanju po-
gostosti in razširjenosti tega problema, se je del raziskav ukvarjal s pre
učevanjem razlogov za nasilno obnašanje učencev do učiteljev. Učitelji so
naklonjeni temu, da nasilno obnašanje učencev pripišejo svojim lastno-
stim, kot so fizična podoba, spol, religijska opredelitev, pripadnost manj-
šinski skupini, delovnim rezultatom ter značilnostim lastnega dela oziro-
ma avtoriteti, ki jo imajo zaradi svoje vloge učiteljev (Kauppi in Pörhölä,
2012; Reddy et al., 2013). Neizkušenost učiteljev pri vzdrževanju discipline
ali slaba upravna struktura šole tudi lahko učitelju otežita uporabo moči,
ki mu je dodeljena (Terry, 1998). Nasprotno, večina učencev navaja, da so
se začeli obnašati nasilno do učitelja zaradi percipirane krivice, neracio-
nalnih zahtev, neusklajenih mnenj med učitelji, vpliva vrstnikov in me-
dijev ter zaradi tega, ker so jih učitelji izzivali ali provocirali (Lokmić et
al., 2013; Reddy et al., 2013). Dodatno, nasilno obnašanje učencev do uči-
teljev včasih lahko pripišemo tudi pomanjkanju spoštovanja do učiteljev,
35
