Page 36 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 36
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
v določenem časovnem obdobju in 3) nesorazmerje moči med storilcem
in žrtvijo na način, da se žrtev ne more ubraniti (Pörhölä et al., 2006).
Glavna razlika v definiranju nasilja med učenci in nasilja nad učitelji se
nanaša prav na zadnji kriterij oziroma na nesorazmerje moči. Ko gre za
vrstniško nasilje, različne socialne okoliščine lahko pripeljejo do tega, da
ima ena oseba večjo moč nad drugo ter jo uporablja, da bi opravljala nasilje
nad to osebo, v odnosu učiteljev in učencev pa je moč samoumevno v vlo-
gi učiteljev (Kauppi in Pörhölä, 2012). Vendar pa obstajajo določene okoli-
ščine, ki učiteljem onemogočajo uporabo moči, zaradi česar se odnos moči
včasih prevesi v korist učenca. V takšnih situacijah se učitelji lahko poču-
tijo, kot da se ne morejo ubraniti nasilja, čeprav njihov položaj v šoli pred-
postavlja avtoriteto nad učenci (Kauppi in Pörhölä, 2012).
Pri definiranju nasilja nad učitelji je treba poudariti tanko razmeji-
tveno črto med neprimernim obnašanjem učencev oziroma kršitvijo ko-
munikacijskih norm in nasiljem nad učitelji. Namreč, neprimerna ko-
munikacija učencev lahko preraste v nasilje, če jo učenci uporabljajo za
izzivanje avtoritete učiteljev in odvzemanje njihove moči (De Wet, 2010).
Če upoštevamo vse navedeno, lahko nasilje učencev nad učitelji defini-
ramo kot komunikacijski proces, v katerem je učitelj izpostavljen pona-
vljajoči se interakciji, ki jo percipira kot žaljivo, vznemirjujočo ali ustra-
hovalno (Kauppi in Pörhölä, 2012). Učitelji so v šolah najbolj pogosto
izpostavljeni telesnemu, verbalnemu in socialnemu nasilju. Telesno nasi-
lje definiramo kot naklepno, ponavljajoče ali enkratno povzročanje bole-
čin in/ali poškodb, čigar posledice so lahko vidne, ni pa nujno, da so vi-
dne (Bilić et al., 2012). Verbalno nasilje je najbolj pogosta oblika nasilja
ter ga definiramo kot naklepno uporabo neprimernih in grobih besed, da
bi prizadeli drugo osebo. Takšna oblika nasilja vključuje demoraliziranje
žrtve, imenovanje s sramotilnimi imeni, žalitve, zasmehovanje in poniža-
nje. Socialno nasilje vključuje govorjenje neresnic o žrtvi, s ciljem poniža-
nja osebe ali spodkopavanja njenega dostojanstva, izraža pa se kot igno-
riranje, izogibanje, obrekovanje, odklanjanje sodelovanja ali sabotiranje
učiteljevega dela. Z razvojem tehnologije je vedno bolj navzoče elektron-
sko ali spletno nasilje, definiramo pa ga kot naklepno povzročanje boleči-
ne, da bi skalili ugled, status in dostojanstvo osebe z uporabo elektronskih
naprav (Lokmić et al., 2013).
Pogostost nasilja učencev nad učitelji
Dosedanje raziskave nasilja učencev nad učitelji so pokazale, da takšna
oblika nasilja ni redka in da je prisotna v različnih kulturah, čeprav ne v
enaki meri. Rezultati raziskav, izpeljanih v Združenih državah Amerike,
kažejo, da je 94 % učiteljev doživelo zmerjanje s strani učencev, polovica
34
v določenem časovnem obdobju in 3) nesorazmerje moči med storilcem
in žrtvijo na način, da se žrtev ne more ubraniti (Pörhölä et al., 2006).
Glavna razlika v definiranju nasilja med učenci in nasilja nad učitelji se
nanaša prav na zadnji kriterij oziroma na nesorazmerje moči. Ko gre za
vrstniško nasilje, različne socialne okoliščine lahko pripeljejo do tega, da
ima ena oseba večjo moč nad drugo ter jo uporablja, da bi opravljala nasilje
nad to osebo, v odnosu učiteljev in učencev pa je moč samoumevno v vlo-
gi učiteljev (Kauppi in Pörhölä, 2012). Vendar pa obstajajo določene okoli-
ščine, ki učiteljem onemogočajo uporabo moči, zaradi česar se odnos moči
včasih prevesi v korist učenca. V takšnih situacijah se učitelji lahko poču-
tijo, kot da se ne morejo ubraniti nasilja, čeprav njihov položaj v šoli pred-
postavlja avtoriteto nad učenci (Kauppi in Pörhölä, 2012).
Pri definiranju nasilja nad učitelji je treba poudariti tanko razmeji-
tveno črto med neprimernim obnašanjem učencev oziroma kršitvijo ko-
munikacijskih norm in nasiljem nad učitelji. Namreč, neprimerna ko-
munikacija učencev lahko preraste v nasilje, če jo učenci uporabljajo za
izzivanje avtoritete učiteljev in odvzemanje njihove moči (De Wet, 2010).
Če upoštevamo vse navedeno, lahko nasilje učencev nad učitelji defini-
ramo kot komunikacijski proces, v katerem je učitelj izpostavljen pona-
vljajoči se interakciji, ki jo percipira kot žaljivo, vznemirjujočo ali ustra-
hovalno (Kauppi in Pörhölä, 2012). Učitelji so v šolah najbolj pogosto
izpostavljeni telesnemu, verbalnemu in socialnemu nasilju. Telesno nasi-
lje definiramo kot naklepno, ponavljajoče ali enkratno povzročanje bole-
čin in/ali poškodb, čigar posledice so lahko vidne, ni pa nujno, da so vi-
dne (Bilić et al., 2012). Verbalno nasilje je najbolj pogosta oblika nasilja
ter ga definiramo kot naklepno uporabo neprimernih in grobih besed, da
bi prizadeli drugo osebo. Takšna oblika nasilja vključuje demoraliziranje
žrtve, imenovanje s sramotilnimi imeni, žalitve, zasmehovanje in poniža-
nje. Socialno nasilje vključuje govorjenje neresnic o žrtvi, s ciljem poniža-
nja osebe ali spodkopavanja njenega dostojanstva, izraža pa se kot igno-
riranje, izogibanje, obrekovanje, odklanjanje sodelovanja ali sabotiranje
učiteljevega dela. Z razvojem tehnologije je vedno bolj navzoče elektron-
sko ali spletno nasilje, definiramo pa ga kot naklepno povzročanje boleči-
ne, da bi skalili ugled, status in dostojanstvo osebe z uporabo elektronskih
naprav (Lokmić et al., 2013).
Pogostost nasilja učencev nad učitelji
Dosedanje raziskave nasilja učencev nad učitelji so pokazale, da takšna
oblika nasilja ni redka in da je prisotna v različnih kulturah, čeprav ne v
enaki meri. Rezultati raziskav, izpeljanih v Združenih državah Amerike,
kažejo, da je 94 % učiteljev doživelo zmerjanje s strani učencev, polovica
34
