Page 35 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 35
Šolska klima kot napovedovalec nasilja
učencev nad učitelji
Marko Prpić, Jelena Pavičić Vukičević in Matea Korda
Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, v kateri učitelji in učenci s so-
delovanjem dosegajo izobraževalne cilje, ki so zastavljeni učencem.
Učitelji so pomembne odrasle osebe, ki učencem ponujajo znanje
in varno okolje za socialni in psihološki razvoj ter se od njih pričakuje,
da so vzgled za učence, da jih ščitijo in si prizadevajo za njihovo blagi-
njo (Chen in Astor, 2009). Blaginja učiteljev je v veliki meri povezana z
uspehom pri opravljanju njihove vloge učitelja. Grožnja blaginji učiteljev
je, med drugim, izpostavljenost grožnjam z nasiljem in dejanskemu nasi-
lju na delovnem mestu oziroma v šoli. Nezaščiteni učitelji in učitelji, izpo-
stavljeni grožnjam, nimajo možnosti pomagati svojim učencem pri dose-
ganju boljših rezultatov ali pri doseganju pozitivnega delovnega ozračja v
šoli (Benbenishty et al., 2006, po Khoury-Kassabri et al., 2009). Podatki
o zastopanosti nasilja nad učitelji so ključni za večanje osveščenosti, raz-
vijanje učinkovitih intervencij in podpore, za promoviranje pozitivne šol-
ske klime ter za zaposlovanje in zadrževanje visoko kvalificiranih učiteljev
(Espelage et al., 2013).
Definiranje nasilja učencev nad učitelji
Večina dosedanjih raziskav se je ukvarjala z nasiljem med učenci. Problem
nasilja, ki so mu izpostavljeni učitelji, je bil v literaturi zapostavljen, v me-
dijskem prostoru pa se pojavlja povezano s konkretnimi primeri nasilja
(Kolega et al., 2009), kjer je učitelj pogosto označen kot nekompetenten
udeleženec v nasilju. Nasilje v šoli in na delovnem mestu je v literaturi
najpogosteje definirano s tremi kriteriji: 1) nasilno obnašanje ali nakle-
pno povzročanje poškodb ali škode drugi osebi, 2) ponavljano obnašanje
33
učencev nad učitelji
Marko Prpić, Jelena Pavičić Vukičević in Matea Korda
Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, v kateri učitelji in učenci s so-
delovanjem dosegajo izobraževalne cilje, ki so zastavljeni učencem.
Učitelji so pomembne odrasle osebe, ki učencem ponujajo znanje
in varno okolje za socialni in psihološki razvoj ter se od njih pričakuje,
da so vzgled za učence, da jih ščitijo in si prizadevajo za njihovo blagi-
njo (Chen in Astor, 2009). Blaginja učiteljev je v veliki meri povezana z
uspehom pri opravljanju njihove vloge učitelja. Grožnja blaginji učiteljev
je, med drugim, izpostavljenost grožnjam z nasiljem in dejanskemu nasi-
lju na delovnem mestu oziroma v šoli. Nezaščiteni učitelji in učitelji, izpo-
stavljeni grožnjam, nimajo možnosti pomagati svojim učencem pri dose-
ganju boljših rezultatov ali pri doseganju pozitivnega delovnega ozračja v
šoli (Benbenishty et al., 2006, po Khoury-Kassabri et al., 2009). Podatki
o zastopanosti nasilja nad učitelji so ključni za večanje osveščenosti, raz-
vijanje učinkovitih intervencij in podpore, za promoviranje pozitivne šol-
ske klime ter za zaposlovanje in zadrževanje visoko kvalificiranih učiteljev
(Espelage et al., 2013).
Definiranje nasilja učencev nad učitelji
Večina dosedanjih raziskav se je ukvarjala z nasiljem med učenci. Problem
nasilja, ki so mu izpostavljeni učitelji, je bil v literaturi zapostavljen, v me-
dijskem prostoru pa se pojavlja povezano s konkretnimi primeri nasilja
(Kolega et al., 2009), kjer je učitelj pogosto označen kot nekompetenten
udeleženec v nasilju. Nasilje v šoli in na delovnem mestu je v literaturi
najpogosteje definirano s tremi kriteriji: 1) nasilno obnašanje ali nakle-
pno povzročanje poškodb ali škode drugi osebi, 2) ponavljano obnašanje
33
