Page 175 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 175
m. kukovec ■ vrstniška mediacija
mediatorjev in mediantov, vpliva na medsebojne odnose, naučijo se odgo-
vornosti, zmanjšajo se konflikti, izboljša se šolski uspeh, nadgradijo še so-
cialne veščine, učitelji se lahko bolj posvetijo poučevanju kot disciplinira-
nju in ustvari se okolje, ki omogoča učencem, da se lahko učijo ter varno
in konstruktivno socializirajo (Baginsky, 2004). Pomembno je tudi, da vr-
stniška mediacija deluje preventivno, saj omogoča, da se konflikti ne razvi-
jejo v vsej svoji meri in ne prerastejo v nasilje (Prgič, 2010). Vrstniška me-
diacija pripomore k vzgoji, kjer se otroke vzgaja k razvijanju sposobnosti
aktivnega poslušanja, sodelovanju, sprejemanju drug drugega, dostojan-
stvu, spoštljivosti, odgovornosti za svoja dejanja in besede, poglabljanju
razumevanja, graditvi zaupanja, krepitvi samospoštovanja, samostojnem
reševanju konfliktov idr. (ibid.).
Namen raziskave
Namen raziskave je bil preveriti, kakšni so motivi učencev, ki se odloči-
jo postati vrstniški mediatorji, ter kakšne značilnosti mora imeti vrstni-
ški mediator. Raziskati smo želeli osebnostne značilnosti (empatijo in sa-
mospoštovanje) pri učencih, ki so vrstniški mediatorji, in jih primerjati
z učenci, ki niso vrstniški mediatorji. Vrstniški mediatorji naj bi za svo-
je delo potrebovali samospoštovanje (Dolinar, 2006) in empatijo (Prgič,
2006). Zanimali so nas tudi učinki vrstniške mediacije.
Metoda
Prispevek je nastal na podlagi ugotovitev magistrske naloge Vrstniška me-
diacija na osnovnih šolah v Mariboru in okolici: značilnosti vrstniških me-
diatorjev in dosedanje izkušnje z mediacijo. V pričujočem članku smo po-
skušali povzeti in predstaviti nekatere ključne ugotovitve raziskave.
Udeleženci
V raziskavi je sodelovalo 264 učencev rednih osnovnih šol, starih od 10
do 15 let (M=12.77; SD=0.91). Od tega je bilo vključenih 132 (50 %) deklet
in 132 (50 %) fantov. Od 264 vključenih učencev je bilo v raziskavo zaje-
tih 62 vrstniških mediatorjev (M=12.66, SD=1.04), 19 (23.5 %) fantov in
43 (76.5 %) deklet. Tako predstavlja 62 vrstniških mediatorjev podvzorec
264 učencev. Devet vrstniških mediatorjev je bilo učencev šestega razreda,
13 učencev sedmega razreda, 25 učencev osmega razreda in 15 učencev de-
vetega razreda. Udeleženci so bili učenci šestih osnovnih šol. V raziskavi je
sodelovalo tudi šest mediatork koodinatork vrstniške mediacije na vklju-
čenih osnovnih šolah.
173
mediatorjev in mediantov, vpliva na medsebojne odnose, naučijo se odgo-
vornosti, zmanjšajo se konflikti, izboljša se šolski uspeh, nadgradijo še so-
cialne veščine, učitelji se lahko bolj posvetijo poučevanju kot disciplinira-
nju in ustvari se okolje, ki omogoča učencem, da se lahko učijo ter varno
in konstruktivno socializirajo (Baginsky, 2004). Pomembno je tudi, da vr-
stniška mediacija deluje preventivno, saj omogoča, da se konflikti ne razvi-
jejo v vsej svoji meri in ne prerastejo v nasilje (Prgič, 2010). Vrstniška me-
diacija pripomore k vzgoji, kjer se otroke vzgaja k razvijanju sposobnosti
aktivnega poslušanja, sodelovanju, sprejemanju drug drugega, dostojan-
stvu, spoštljivosti, odgovornosti za svoja dejanja in besede, poglabljanju
razumevanja, graditvi zaupanja, krepitvi samospoštovanja, samostojnem
reševanju konfliktov idr. (ibid.).
Namen raziskave
Namen raziskave je bil preveriti, kakšni so motivi učencev, ki se odloči-
jo postati vrstniški mediatorji, ter kakšne značilnosti mora imeti vrstni-
ški mediator. Raziskati smo želeli osebnostne značilnosti (empatijo in sa-
mospoštovanje) pri učencih, ki so vrstniški mediatorji, in jih primerjati
z učenci, ki niso vrstniški mediatorji. Vrstniški mediatorji naj bi za svo-
je delo potrebovali samospoštovanje (Dolinar, 2006) in empatijo (Prgič,
2006). Zanimali so nas tudi učinki vrstniške mediacije.
Metoda
Prispevek je nastal na podlagi ugotovitev magistrske naloge Vrstniška me-
diacija na osnovnih šolah v Mariboru in okolici: značilnosti vrstniških me-
diatorjev in dosedanje izkušnje z mediacijo. V pričujočem članku smo po-
skušali povzeti in predstaviti nekatere ključne ugotovitve raziskave.
Udeleženci
V raziskavi je sodelovalo 264 učencev rednih osnovnih šol, starih od 10
do 15 let (M=12.77; SD=0.91). Od tega je bilo vključenih 132 (50 %) deklet
in 132 (50 %) fantov. Od 264 vključenih učencev je bilo v raziskavo zaje-
tih 62 vrstniških mediatorjev (M=12.66, SD=1.04), 19 (23.5 %) fantov in
43 (76.5 %) deklet. Tako predstavlja 62 vrstniških mediatorjev podvzorec
264 učencev. Devet vrstniških mediatorjev je bilo učencev šestega razreda,
13 učencev sedmega razreda, 25 učencev osmega razreda in 15 učencev de-
vetega razreda. Udeleženci so bili učenci šestih osnovnih šol. V raziskavi je
sodelovalo tudi šest mediatork koodinatork vrstniške mediacije na vklju-
čenih osnovnih šolah.
173
