Page 174 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 174
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
razumevanju jeze in pogajanjih (Bodine et al., 2010). Aktivno poslušanje
je temelj mediacije in je pomembno zato, da lahko pravilno razumemo
sporočilo in da se izognemo napačni interpretaciji, popačenemu dojema-
nju situacije ter agresivnemu vedenje obeh oseb (Iršič, 2010). Pri aktivnem
poslušanju je pomembno, da poslušalec zajame tako besedno sporočilo
kot neverbalna sporočila, poslušalec se tako odziva na vsebino kot na na-
čin povedanega (Sutton in Steward, 2008; v Košir, 2013). Naloga media-
torja je torej, da posluša tako eno kot drugo stran in tako prispeva k temu,
da udeleženca slišita sama sebe in postopoma slišita tudi drugo stran ter
da jasneje izrazita svoje misli (Iršič, 2010). Aktivni poslušalec ne daje na-
svetov in ne sodi, samo posluša in skuša razumeti ter nenehno preverja, ali
je prav razumel, kar je slišal (Rogers in Farson, 1987). Program usposablja-
nja se od šole od šole razlikuje, traja pa v povprečju od 8 do 40 ur (Prgič,
2010).
Učinkovitost ali vpliv vrstniške mediacije
Vrstniška mediacija predvideva, da so otroci in mladostniki sami zmožni
rešiti svoje konflikte. Lawrence (2000; v Baginsky, 2004) pravi, da veliko
pridobijo s samostojnim reševanjem konfliktov, saj morajo prevzeti odgo-
vornost za svoja čustva in vedenje Prav tako meni, da otroci pogosto lažje
zaupajo vrstnikom kot odraslim. Cohen (2012) meni, da je vrstniška me-
diacija učinkovita, ker učenci razumejo svoje vrstnike, saj poznajo vrstni-
ški pritisk, govorico in odnose. Otroci in mladostniki tudi drugače pri-
stopijo h konfliktom kot odrasli, saj se pogovarjajo z vrstniki na način,
ki jim je bližje. Vrstniška mediacija naj bi bila učinkovita tudi zato, ker
vrstniški mediatorji nimajo nobene moči nad medianti, medianti medi-
atorjev namreč ne doživljajo kot avtoritete. Edino, kar mediatorji potre-
bujejo, je zaupanje in spoštovanje mediantov, da lahko izpeljejo mediacijo
(Cohen, 2012). Mediatorji so lahko tudi vzgled mediantom. Če media-
torji nastopijo spoštljivo, to vrnejo tudi medianti, saj vrstniki potrebuje-
jo medsebojno spoštovanje. K učinkovitosti pa prispeva že sama mediaci-
ja kot drugačen način reševanja konfliktov. Vrstniki poročajo, da je dobro,
če govorimo o konfliktih, in da je dobro, da jim pri reševanju problema po-
maga vrstnik in ne odrasla oseba ter da se ne pogovarja o sankciji, ampak
o sporazumu. Harris (2005) je ugotovil, da so vrstniški mediatorji vzor
svojim vrstnikom in da se od njih preko opazovanja vodenja mediacijske-
ga postopka veliko naučijo. Ugotovil je tudi, da udeleženci radi sodeluje-
jo v mediaciji, ker lahko komunicirajo z drugimi vrstniki, povedo svojo
plat zgodbe, razrešujejo konflikte, so slišani s strani mediatorja in so v var-
nem ter zaupnem okolju. Učinki se tako kažejo tako na individualni kot
šolski ravni, pa tudi širše. Vrstniška mediacija izboljšuje samospoštovanje
172
razumevanju jeze in pogajanjih (Bodine et al., 2010). Aktivno poslušanje
je temelj mediacije in je pomembno zato, da lahko pravilno razumemo
sporočilo in da se izognemo napačni interpretaciji, popačenemu dojema-
nju situacije ter agresivnemu vedenje obeh oseb (Iršič, 2010). Pri aktivnem
poslušanju je pomembno, da poslušalec zajame tako besedno sporočilo
kot neverbalna sporočila, poslušalec se tako odziva na vsebino kot na na-
čin povedanega (Sutton in Steward, 2008; v Košir, 2013). Naloga media-
torja je torej, da posluša tako eno kot drugo stran in tako prispeva k temu,
da udeleženca slišita sama sebe in postopoma slišita tudi drugo stran ter
da jasneje izrazita svoje misli (Iršič, 2010). Aktivni poslušalec ne daje na-
svetov in ne sodi, samo posluša in skuša razumeti ter nenehno preverja, ali
je prav razumel, kar je slišal (Rogers in Farson, 1987). Program usposablja-
nja se od šole od šole razlikuje, traja pa v povprečju od 8 do 40 ur (Prgič,
2010).
Učinkovitost ali vpliv vrstniške mediacije
Vrstniška mediacija predvideva, da so otroci in mladostniki sami zmožni
rešiti svoje konflikte. Lawrence (2000; v Baginsky, 2004) pravi, da veliko
pridobijo s samostojnim reševanjem konfliktov, saj morajo prevzeti odgo-
vornost za svoja čustva in vedenje Prav tako meni, da otroci pogosto lažje
zaupajo vrstnikom kot odraslim. Cohen (2012) meni, da je vrstniška me-
diacija učinkovita, ker učenci razumejo svoje vrstnike, saj poznajo vrstni-
ški pritisk, govorico in odnose. Otroci in mladostniki tudi drugače pri-
stopijo h konfliktom kot odrasli, saj se pogovarjajo z vrstniki na način,
ki jim je bližje. Vrstniška mediacija naj bi bila učinkovita tudi zato, ker
vrstniški mediatorji nimajo nobene moči nad medianti, medianti medi-
atorjev namreč ne doživljajo kot avtoritete. Edino, kar mediatorji potre-
bujejo, je zaupanje in spoštovanje mediantov, da lahko izpeljejo mediacijo
(Cohen, 2012). Mediatorji so lahko tudi vzgled mediantom. Če media-
torji nastopijo spoštljivo, to vrnejo tudi medianti, saj vrstniki potrebuje-
jo medsebojno spoštovanje. K učinkovitosti pa prispeva že sama mediaci-
ja kot drugačen način reševanja konfliktov. Vrstniki poročajo, da je dobro,
če govorimo o konfliktih, in da je dobro, da jim pri reševanju problema po-
maga vrstnik in ne odrasla oseba ter da se ne pogovarja o sankciji, ampak
o sporazumu. Harris (2005) je ugotovil, da so vrstniški mediatorji vzor
svojim vrstnikom in da se od njih preko opazovanja vodenja mediacijske-
ga postopka veliko naučijo. Ugotovil je tudi, da udeleženci radi sodeluje-
jo v mediaciji, ker lahko komunicirajo z drugimi vrstniki, povedo svojo
plat zgodbe, razrešujejo konflikte, so slišani s strani mediatorja in so v var-
nem ter zaupnem okolju. Učinki se tako kažejo tako na individualni kot
šolski ravni, pa tudi širše. Vrstniška mediacija izboljšuje samospoštovanje
172
