Page 172 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 172
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
Vrstniški mediator
Odločitev, da nekdo želi postati vrstniški mediator, mora biti prostovolj-
na. Učitelji, svetovalni delavci ali sošolci lahko učencu predlagajo, da bi po-
stal vrstniški mediator, vendar je odločitev še vedno njegova (Iršič, 2010).
Harris (2005) je ugotovil, da se mladostniki odločajo za vlogo vrstniške-
ga mediatorja predvsem iz dveh razlogov, in sicer: pomagati drugim vr-
stnikom in se naučiti veščin za lažje reševanje svojih konfliktov. Tudi re-
zultati slovenske raziskave kažejo, da se mladi odločajo, da se bodo izučili
za vrstniškega mediatorja, da bi pridobili nova znanja in zaradi pomoči
vrstnikom (Rugelj, 2011). Bodine, Crawford in Schrumpf (2010) menijo,
da je lahko vrstniški mediator oseba, ki zna dobro presojati, ki jo vrstni-
ki spoštujejo, in oseba, s katero se vrstniki pogovarjajo in ji tudi zaupajo.
Polega tega je pomembno, da ima do določene mere že razvite nekatere
socialne veščine (socialni čut, željo po pomoči drugim, empatijo, sodelo-
valnost in iznajdljivost) in komunikacijske veščine ter da jih je pripravljen
nadgrajevati (Prgič, 2010).
Medvrstniški vpliv
Spoznanja o medsebojnem vplivu vrstnikov so pripeljala do uvedbe vr-
stniške mediacije v šole. Mladostniku je družina še zmeraj zelo pomemb-
na in ga nanjo še naprej vežejo zelo trdne vezi. Se pa želi tudi oddaljiti
od družine in dokazati, da je sposoben biti samostojen. Pomembne ra-
zvojne naloge tega obdobja so vzpostavitev trdnih socialnih vezi, obli-
kovanje identitete in oblikovanje sistema vrednot ter moralnih načel.
Mladostniku vrstniki veliko pomenijo, in tako se pogosto podreja sku-
pinskim normam. Pripadnost skupini se sprva izraža navzven. V zgo-
dnjem mladostništvu preko videza in oblačenja, v srednjem mladostni-
štvu pa se vrstniki poenotijo tudi na področju stališč in norm (Justin
in Zupančič, 1991). Odnosi z vrstniki so zelo pomembni za otroke in
mladostnike. Želijo biti sprejeti s strani vrstnikov, in to privede do pri-
mernih ali manj primernih obnašanj. Vpliv vrstnikov je tako lahko po-
zitiven ali negativen (Berndt in Keefe, 1995). Vrstniki in vrstniške sku-
pine so lahko nadomestek za starše, saj se z vrstniki lahko več in bolj
zaupno pogovarjajo (Harris, 2007). Kot pravijo Haith, Miller in Vasta
(1997), vrstniki drug na drugega vplivajo tako, da podkrepijo ali spreme-
nijo vedenje drug drugega. Vrstniki so drug drugemu model, kako se ve-
sti. Odnosi z vrstniki omogočajo posamezniku, da se sooča in uči social-
nih veščin, uči se socialnih norm in pravil, sooča se s socialno podporo
in pridobiva na samospoštovanju (Hartup, 1992; v Cuijpers, Koot, Van
Lier in Witvliet, 2009).
170
Vrstniški mediator
Odločitev, da nekdo želi postati vrstniški mediator, mora biti prostovolj-
na. Učitelji, svetovalni delavci ali sošolci lahko učencu predlagajo, da bi po-
stal vrstniški mediator, vendar je odločitev še vedno njegova (Iršič, 2010).
Harris (2005) je ugotovil, da se mladostniki odločajo za vlogo vrstniške-
ga mediatorja predvsem iz dveh razlogov, in sicer: pomagati drugim vr-
stnikom in se naučiti veščin za lažje reševanje svojih konfliktov. Tudi re-
zultati slovenske raziskave kažejo, da se mladi odločajo, da se bodo izučili
za vrstniškega mediatorja, da bi pridobili nova znanja in zaradi pomoči
vrstnikom (Rugelj, 2011). Bodine, Crawford in Schrumpf (2010) menijo,
da je lahko vrstniški mediator oseba, ki zna dobro presojati, ki jo vrstni-
ki spoštujejo, in oseba, s katero se vrstniki pogovarjajo in ji tudi zaupajo.
Polega tega je pomembno, da ima do določene mere že razvite nekatere
socialne veščine (socialni čut, željo po pomoči drugim, empatijo, sodelo-
valnost in iznajdljivost) in komunikacijske veščine ter da jih je pripravljen
nadgrajevati (Prgič, 2010).
Medvrstniški vpliv
Spoznanja o medsebojnem vplivu vrstnikov so pripeljala do uvedbe vr-
stniške mediacije v šole. Mladostniku je družina še zmeraj zelo pomemb-
na in ga nanjo še naprej vežejo zelo trdne vezi. Se pa želi tudi oddaljiti
od družine in dokazati, da je sposoben biti samostojen. Pomembne ra-
zvojne naloge tega obdobja so vzpostavitev trdnih socialnih vezi, obli-
kovanje identitete in oblikovanje sistema vrednot ter moralnih načel.
Mladostniku vrstniki veliko pomenijo, in tako se pogosto podreja sku-
pinskim normam. Pripadnost skupini se sprva izraža navzven. V zgo-
dnjem mladostništvu preko videza in oblačenja, v srednjem mladostni-
štvu pa se vrstniki poenotijo tudi na področju stališč in norm (Justin
in Zupančič, 1991). Odnosi z vrstniki so zelo pomembni za otroke in
mladostnike. Želijo biti sprejeti s strani vrstnikov, in to privede do pri-
mernih ali manj primernih obnašanj. Vpliv vrstnikov je tako lahko po-
zitiven ali negativen (Berndt in Keefe, 1995). Vrstniki in vrstniške sku-
pine so lahko nadomestek za starše, saj se z vrstniki lahko več in bolj
zaupno pogovarjajo (Harris, 2007). Kot pravijo Haith, Miller in Vasta
(1997), vrstniki drug na drugega vplivajo tako, da podkrepijo ali spreme-
nijo vedenje drug drugega. Vrstniki so drug drugemu model, kako se ve-
sti. Odnosi z vrstniki omogočajo posamezniku, da se sooča in uči social-
nih veščin, uči se socialnih norm in pravil, sooča se s socialno podporo
in pridobiva na samospoštovanju (Hartup, 1992; v Cuijpers, Koot, Van
Lier in Witvliet, 2009).
170
