Page 173 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 173
m. kukovec ■ vrstniška mediacija
Medvrstniško nasilje
Osnovne šole so se odločile za vrstniško mediacijo, da bi spodbujale nena-
silno reševanje konfliktov (Rugelj, 2011). Vrstniška mediacija deluje pre-
ventivno, saj omogoča, da se konflikti ne razvijejo v vsej svoji meri in ne
prerastejo v nasilje (Prgič, 2010; Košir, 2013). Medvrstniško nasilje vklju-
čuje poleg žrtve in nasilneža še priče medvrstniškega nasilja. Priče lahko s
svojim vedenjem do neke mere vplivajo na potek medvrstniškega nasilja.
Pri tem je treba poudariti, da se lahko vloge spreminjajo v odvisnosti od
situacije. Vrstniki in vrstniška skupina imajo moč, da delujejo preventiv-
no ali pa nasilje spodbujajo. Horne in Orphinas (2006; v Košir, 2013) opa-
zovalce delita na tiste, ki so del problema (podpihujejo, opazujejo, so pre-
strašeni, jih je sram oziroma se počutijo krive, ker ne pomagajo), in tiste,
ki so del rešitve (prosijo za pomoč in pomagajo prepoznati problem). Phye
in Sanders (2004; v ibid.) pravita, da opazovalci nimajo naučenih spretno-
sti, da bi odgovorno in primerno posredovali. Ne vedo, kaj narediti, bojijo
se nasilnežev ali jih je strah, da bodo storili kaj narobe. Borghi, Franzoni,
Gini in Pozzoli (2008; v ibid.) ugotavljajo, da je vedenje opazovalcev po-
memben dejavnik doživljanja občutka varnosti v šoli. Občutek varnosti je
višji, če si opazovalci prizadevajo zaščititi žrtev, namesto, da bi spodbujali
nasilje ali bili pasivni. Vrstniška mediacija omogoča, da mladostniki izsto-
pijo iz vloge nemega opazovalca medvrstniškega nasilja in z mediacijski-
mi tehnikami pomagajo vrstnikom, da do medvrstniškega nasilja ne pri-
de, oziroma da znajo odreagirati, ko do njega pride. S tem pa vrstniki sami
pripomorejo k zmanjšanju medvrstniškega nasilja in vzpostavijo odnos do
medvrstniškega nasilja.
Uporabnost vrstniške mediacije
Vrstniška mediacija je dopolnitev sedanjim tradicionalnim vzgojnim
ukrepom in pristopom v šolah. Vrstniška mediacija je primerna za blažje
kršitve, kot so nadlegovanje, zbadanje, opravljanje, nesprejemanje drugač-
nosti, ustrahovanje, manjši pretepi, manjši vandalizem, prijateljska vpra-
šanja, ljubosumje, razredna nesoglasja, goljufanje in kraja (Berčič, 2008;
Cohen, 2012).
Učenje vrstniške mediacije
Učenci na usposabljanju za vrstniške mediatorje spoznavajo, kaj je kon-
flikt, vrste konfliktov, odzive na konflikt, načela reševanja konfliktov in
faze mediacije, učijo se temeljnih mediacijskih tehnik – aktivnega poslu-
šanja, povzemanja, zrcaljenja, preverjanja in postavljanja vprašanj (Bodine
et al., 2010; Gilhooley in Scheuch, 2000; Cohen, 2012). Nekateri trenin-
gi učence opremijo še z znanji o sprejemanju drugačnosti, o predsodkih,
171
Medvrstniško nasilje
Osnovne šole so se odločile za vrstniško mediacijo, da bi spodbujale nena-
silno reševanje konfliktov (Rugelj, 2011). Vrstniška mediacija deluje pre-
ventivno, saj omogoča, da se konflikti ne razvijejo v vsej svoji meri in ne
prerastejo v nasilje (Prgič, 2010; Košir, 2013). Medvrstniško nasilje vklju-
čuje poleg žrtve in nasilneža še priče medvrstniškega nasilja. Priče lahko s
svojim vedenjem do neke mere vplivajo na potek medvrstniškega nasilja.
Pri tem je treba poudariti, da se lahko vloge spreminjajo v odvisnosti od
situacije. Vrstniki in vrstniška skupina imajo moč, da delujejo preventiv-
no ali pa nasilje spodbujajo. Horne in Orphinas (2006; v Košir, 2013) opa-
zovalce delita na tiste, ki so del problema (podpihujejo, opazujejo, so pre-
strašeni, jih je sram oziroma se počutijo krive, ker ne pomagajo), in tiste,
ki so del rešitve (prosijo za pomoč in pomagajo prepoznati problem). Phye
in Sanders (2004; v ibid.) pravita, da opazovalci nimajo naučenih spretno-
sti, da bi odgovorno in primerno posredovali. Ne vedo, kaj narediti, bojijo
se nasilnežev ali jih je strah, da bodo storili kaj narobe. Borghi, Franzoni,
Gini in Pozzoli (2008; v ibid.) ugotavljajo, da je vedenje opazovalcev po-
memben dejavnik doživljanja občutka varnosti v šoli. Občutek varnosti je
višji, če si opazovalci prizadevajo zaščititi žrtev, namesto, da bi spodbujali
nasilje ali bili pasivni. Vrstniška mediacija omogoča, da mladostniki izsto-
pijo iz vloge nemega opazovalca medvrstniškega nasilja in z mediacijski-
mi tehnikami pomagajo vrstnikom, da do medvrstniškega nasilja ne pri-
de, oziroma da znajo odreagirati, ko do njega pride. S tem pa vrstniki sami
pripomorejo k zmanjšanju medvrstniškega nasilja in vzpostavijo odnos do
medvrstniškega nasilja.
Uporabnost vrstniške mediacije
Vrstniška mediacija je dopolnitev sedanjim tradicionalnim vzgojnim
ukrepom in pristopom v šolah. Vrstniška mediacija je primerna za blažje
kršitve, kot so nadlegovanje, zbadanje, opravljanje, nesprejemanje drugač-
nosti, ustrahovanje, manjši pretepi, manjši vandalizem, prijateljska vpra-
šanja, ljubosumje, razredna nesoglasja, goljufanje in kraja (Berčič, 2008;
Cohen, 2012).
Učenje vrstniške mediacije
Učenci na usposabljanju za vrstniške mediatorje spoznavajo, kaj je kon-
flikt, vrste konfliktov, odzive na konflikt, načela reševanja konfliktov in
faze mediacije, učijo se temeljnih mediacijskih tehnik – aktivnega poslu-
šanja, povzemanja, zrcaljenja, preverjanja in postavljanja vprašanj (Bodine
et al., 2010; Gilhooley in Scheuch, 2000; Cohen, 2012). Nekateri trenin-
gi učence opremijo še z znanji o sprejemanju drugačnosti, o predsodkih,
171
