Page 145 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 145
Preventivna vloga pozitivnih
psihosocialnih odnosov v šoli
Zora Rutar Ilc
Vprispevku bom osvetlila različne vidike psihosocialnih odnosov v
šoli in njihov vpliv na učence, njihovo počutje ter razredno klimo,
vključno s pojavom nasilnega vedenja, nato pa na tem utemeljili
šolsko strategijo spodbudnega in varnega učnega okolja1 kot enega ključ-
nih zaščitnih oz. preventivnih pristopov.
Problematiko nasilja v šoli bomo torej v izhodišču umestili v širši
kontekst psihosocialnih odnosov in klime ter povezali obravnavanje ve-
denjsko in osebnostno problematičnih učencev s širšo – interakcijsko oz.
socialno ravnijo. Ali kot pravi Muršič:
/N/nasilje ni nekaj objektivnega in absolutnega, temveč je vselej posle-
dica interpretiranj in vrednotenj, ki naj vselej upoštevajo tudi interakci-
jski, situacijski, ožji socialni in širši družbeni kontekst posameznikovega
nasilnega ravnanja. Takšno kontekstualiziranje nasilja se bistveno razli-
kuje od tistih (preozkih, etiketirajočih) pristopov, ki v nasilnem vedenju
posameznika najraje vidijo zgolj značilni izraz njegove »nasilne struk-
ture osebnosti« in drugih individualnih lastnosti. S postavljanjem ne-
kega spornega ravnanja v kontekst si šele odpremo možnosti za celovito
razumevanje pa tudi obravnavanje in preprečevanje (Muršič, 2012: 9).
Ključni institucionalni prizorišči, dodaja Muršič, lahko pa tudi de-
javnika nasilja, sta pri tem družina in šola. Obetavno je, da lahko šola s
svojimi praksami in intervencami hkrati blaži in popravlja učinke dru-
žinskega in širšega socialnega nasilja. Raziskave kažejo, da obstajajo šole,
1 Več o razumevanju in opredelitvah tega termina v Varno in spodbudno učno okolje (2019), ur.
Tomaž Kranjc, Šola za ravnatelje, Ljubljana.
143
psihosocialnih odnosov v šoli
Zora Rutar Ilc
Vprispevku bom osvetlila različne vidike psihosocialnih odnosov v
šoli in njihov vpliv na učence, njihovo počutje ter razredno klimo,
vključno s pojavom nasilnega vedenja, nato pa na tem utemeljili
šolsko strategijo spodbudnega in varnega učnega okolja1 kot enega ključ-
nih zaščitnih oz. preventivnih pristopov.
Problematiko nasilja v šoli bomo torej v izhodišču umestili v širši
kontekst psihosocialnih odnosov in klime ter povezali obravnavanje ve-
denjsko in osebnostno problematičnih učencev s širšo – interakcijsko oz.
socialno ravnijo. Ali kot pravi Muršič:
/N/nasilje ni nekaj objektivnega in absolutnega, temveč je vselej posle-
dica interpretiranj in vrednotenj, ki naj vselej upoštevajo tudi interakci-
jski, situacijski, ožji socialni in širši družbeni kontekst posameznikovega
nasilnega ravnanja. Takšno kontekstualiziranje nasilja se bistveno razli-
kuje od tistih (preozkih, etiketirajočih) pristopov, ki v nasilnem vedenju
posameznika najraje vidijo zgolj značilni izraz njegove »nasilne struk-
ture osebnosti« in drugih individualnih lastnosti. S postavljanjem ne-
kega spornega ravnanja v kontekst si šele odpremo možnosti za celovito
razumevanje pa tudi obravnavanje in preprečevanje (Muršič, 2012: 9).
Ključni institucionalni prizorišči, dodaja Muršič, lahko pa tudi de-
javnika nasilja, sta pri tem družina in šola. Obetavno je, da lahko šola s
svojimi praksami in intervencami hkrati blaži in popravlja učinke dru-
žinskega in širšega socialnega nasilja. Raziskave kažejo, da obstajajo šole,
1 Več o razumevanju in opredelitvah tega termina v Varno in spodbudno učno okolje (2019), ur.
Tomaž Kranjc, Šola za ravnatelje, Ljubljana.
143
