Page 116 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 116
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
(sextortion), grožnje s posilstvom in smrtjo, zbiranje informacij o žrtvi in
razgaljanje njene zasebnosti na internetu (doxing) (EIGE, 2017).
Da gre za pereč problem, je pokazala študija FRA (2012), ki je ugo-
tovila, da je v EU med 5 in 18 % žensk, starejših od 15 let, ki so že doživele
spletno nasilje. EIGE – Evropski inštitut za enakost spolov (2017) ugota-
vlja, da vsaka deseta ženska po petnajstem letu doživi spletno nasilje. Med
mladostniki je ta delež še višji. S slovensko raziskavo ugotavljamo, da de-
kleta pogosteje kot fantje doživijo spletno nadlegovanje (Odklikni, 2018).
Definicije spletnega nasilja
Ko obravnavamo spletno nadlegovanje, se soočamo s precejšnjim izzivom,
saj pregled literature kaže na pomanjkanje doslednih, standardnih defi-
nicij in metodologij za konceptualizacijo in merjenje spletnega nadlego-
vanja. Kot poudarja tudi Svet Evrope (2018), še vedno ni enotnega izrazo-
slovja ali tipologije kaznivih dejanj, ki se štejejo za spletno nadlegovanje,
mnoge oblike spletnega nadlegovanja so medsebojno povezane, se prekri-
vajo oziroma so sestavljene iz kombinacije dejanj. Spletno nadlegovanje je
pojav, ki ga različni avtorji opisujejo z različnimi izrazi in definicijami. V
slovenščini imamo z enotnim poimenovanjem še nekoliko večjo težavo,
saj že za besedo »cyber« najdemo različne prevode (npr. spletno, kiber-
netsko, internetno ...).
Izraz »spletno nasilje« (ang. cyberbullying) se je pričel pojavljati v
akademskih člankih in literaturi leta 2003, ko je Bill Belsey vzpostavil
spletno stran www.cyberbullying.ca, kjer je obravnaval spletno nasilje v
Kanadi (Bauman in Bellmore, 2015). Prva definicija spletnega nasilja se je
glasila:
Spletno nasilje vključuje uporabo informacijsko-komunikacijske teh-
nologije za namerno, ponavljajoče se in sovražno vedenje posameznika
ali skupine, s katerim se namerno škodi drugim (Belsey, 2003).
Čeprav gre za pogosto uporabljan izraz, pa je v akademski (pa tudi
neakademski) literaturi težko zaslediti soglasje, katera vedenja sodijo v
spletno nadlegovanje. Pomanjkanje konsistentnosti in konsenza sicer pri-
pisujejo temu, da gre za relativno nov pojav (Law, Shapka, Hymel, Olson
in Waterhouse, 2012), obenem pa ugotavljamo, da tudi na nekaterih dru-
gih (vsebinskih) področjih, ki vključujejo IKT, pogosto naletimo na teža-
ve enotnega poimenovanja.
Število različnih definicij in poimenovanj kaže na hiter razvoj teh-
nologije v zadnjem desetletju, z razvojem pa se spreminjajo tudi oblike
spletnega nasilja. Vrsto različnih definicij najdemo za sam izraz spletno
nasilje, hkrati pa je za spletno nasilje oziroma oblike spletnega nasilja v
114
(sextortion), grožnje s posilstvom in smrtjo, zbiranje informacij o žrtvi in
razgaljanje njene zasebnosti na internetu (doxing) (EIGE, 2017).
Da gre za pereč problem, je pokazala študija FRA (2012), ki je ugo-
tovila, da je v EU med 5 in 18 % žensk, starejših od 15 let, ki so že doživele
spletno nasilje. EIGE – Evropski inštitut za enakost spolov (2017) ugota-
vlja, da vsaka deseta ženska po petnajstem letu doživi spletno nasilje. Med
mladostniki je ta delež še višji. S slovensko raziskavo ugotavljamo, da de-
kleta pogosteje kot fantje doživijo spletno nadlegovanje (Odklikni, 2018).
Definicije spletnega nasilja
Ko obravnavamo spletno nadlegovanje, se soočamo s precejšnjim izzivom,
saj pregled literature kaže na pomanjkanje doslednih, standardnih defi-
nicij in metodologij za konceptualizacijo in merjenje spletnega nadlego-
vanja. Kot poudarja tudi Svet Evrope (2018), še vedno ni enotnega izrazo-
slovja ali tipologije kaznivih dejanj, ki se štejejo za spletno nadlegovanje,
mnoge oblike spletnega nadlegovanja so medsebojno povezane, se prekri-
vajo oziroma so sestavljene iz kombinacije dejanj. Spletno nadlegovanje je
pojav, ki ga različni avtorji opisujejo z različnimi izrazi in definicijami. V
slovenščini imamo z enotnim poimenovanjem še nekoliko večjo težavo,
saj že za besedo »cyber« najdemo različne prevode (npr. spletno, kiber-
netsko, internetno ...).
Izraz »spletno nasilje« (ang. cyberbullying) se je pričel pojavljati v
akademskih člankih in literaturi leta 2003, ko je Bill Belsey vzpostavil
spletno stran www.cyberbullying.ca, kjer je obravnaval spletno nasilje v
Kanadi (Bauman in Bellmore, 2015). Prva definicija spletnega nasilja se je
glasila:
Spletno nasilje vključuje uporabo informacijsko-komunikacijske teh-
nologije za namerno, ponavljajoče se in sovražno vedenje posameznika
ali skupine, s katerim se namerno škodi drugim (Belsey, 2003).
Čeprav gre za pogosto uporabljan izraz, pa je v akademski (pa tudi
neakademski) literaturi težko zaslediti soglasje, katera vedenja sodijo v
spletno nadlegovanje. Pomanjkanje konsistentnosti in konsenza sicer pri-
pisujejo temu, da gre za relativno nov pojav (Law, Shapka, Hymel, Olson
in Waterhouse, 2012), obenem pa ugotavljamo, da tudi na nekaterih dru-
gih (vsebinskih) področjih, ki vključujejo IKT, pogosto naletimo na teža-
ve enotnega poimenovanja.
Število različnih definicij in poimenovanj kaže na hiter razvoj teh-
nologije v zadnjem desetletju, z razvojem pa se spreminjajo tudi oblike
spletnega nasilja. Vrsto različnih definicij najdemo za sam izraz spletno
nasilje, hkrati pa je za spletno nasilje oziroma oblike spletnega nasilja v
114
